V osrčju kraške pokrajine, kjer kamnite stene šepetajo zgodbe stoletij in se borovci zibljejo v vetru, stoji domačija, ki doživlja izjemno preobrazbo. Lastnika domačije sta se iz udobne novozgrajene hiše na obrobju prestolnice preselila tako rekoč v podrtijo. Pa jima to ni bilo težko, saj sta videla nekaj korakov naprej. Ob mrzlih, vetrovnih zimskih dneh ju je grela misel na domačijo, kakršna bo v bližnji prihodnosti, ko bo cela oblečena v nov gvant.
Prvi del prenove predstavlja stanovanje v kašči
Ker gre za zares obsežen in finančno zahteven projekt, sta se prenove lotila po etapah. Najprej je bila na vrsti prenova kašče. V zapuščenem gospodarskem objektu, kjer je bila nekoč kašča, sta si uredila sodobno, avtentično bivalno enoto. Prenova, pod katero se podpisuje arhitektka Vesna Hrvatin, domačinka in priznana strokovnjakinja za kraško arhitekturo, je mojstrski prikaz združevanja tradicije in sodobnosti.
Obnova s posluhom za zgodovino
Domačija v Kobdilju je ob nakupu delovala kot ostanek časa – z mahom prekriti kamni, propadajoče strehe in zarjaveli detajli, ki so pričevali o bogati preteklosti. Kljub temu pa je ohranila nezgrešljiv kraški šarm. Arhitektka Vesna Hrvatin, ki svoje korenine črpa iz kraško-istrskega roba, je temu prostoru s predanostjo in občutkom vdahnila novo življenje. »Vsaka prenova je svojevrsten ples med zgodovino in sodobnimi potrebami. Občutek, ko speča lepotica oživi, je neprecenljiv,« pravi arhitektka.
Prenova je zahtevala skrbno usklajevanje s spomeniškim varstvom, saj gre za zaščiteno kulturno dediščino. Ključni element identitete prenovljene domačije je veličastna, 200 let stara kamnita stena. S previdnim čiščenjem in fugiranjem z apnenim ometom so obudili njen nekdanji sijaj, obenem pa ohranili patino, ki pripoveduje zgodbo preteklih generacij.
Svetloba in zrak v dialogu s prostorom
Velik izziv je predstavljala temačnost nekdanjih prostorov. Z umestitvijo strešnih oken in zasteklitvijo nekdanjih masivnih vrat so ustvarili osupljivo igro svetlobe in senc, ki prostor napolni z dinamiko. Svetloba mehko pada po črnih kovinskih stopnicah, ki vodijo na spalno galerijo, in razkriva umetniške detajle – kot je niša v kamniti steni, kjer so razstavljeni leseni objekti, ki jih ustvarja lastnica.
Kuhinja kot srce doma
Sodobna kuhinja, umeščena pod veliko okno, je zasnovana tako, da gospodinja med kuhanjem ohranja pogled na utrip ceste pred hišo. Ta premišljena postavitev, navdihnjena s kraškimi tradicijami, prinaša toplino in funkcionalnost. Črna kuhinja, s preprostimi linijami in kovinskimi poudarki, ustvari sodoben kontrast z rustikalnimi elementi, medtem ko njena umestitev zagotavlja preglednost in povezanost prostorov.
Spoštovanje tradicije skozi sodobnost
Prenova se odlikuje po skladnem prepletu starega in novega. Kovinsko stopnišče, ki ne obremenjuje obstoječe strukture, ustvarja subtilen kontrast, ki prostor obogati, ne da bi ga prevladalo. Na spalni galeriji z nizko stojno višino so se odločili za minimalističen pristop, ki spodbuja občutek sproščenosti.
Pomembno vlogo igrajo tudi detajli – leseni elementi, ki jih je z občutkom izdelala lastnica sama. Te drobne umetnine pripovedujejo zgodbo o ljubezni do ročnega dela in povezovanju z naravo.
Trajnost v arhitekturi
Projekt ne izstopa le po estetiki, temveč tudi po trajnostni naravnanosti. Uporaba lokalnih materialov, kot sta kamen in les, in obnova obstoječih struktur izkazujeta spoštovanje do okolja. Borjač, tradicionalno kraško dvorišče, še vedno služi kot naravna zaščita pred vetrom in soncem, kar je brezčasen dokaz modrosti kraške arhitekture.
Novo življenje in nove zgodbe
Prenovljen del domačije danes služi kot topel dom, v prihodnosti pa bo obiskovalcem ponujal priložnost, da začutijo čar Krasa. Prostori, napolnjeni z zgodovino in toplino, vabijo, da se vanje vrne življenje. Ta prenova ni le arhitekturni dosežek, temveč tudi izjemen poklon dediščini, ljubezni do prostora in trajnosti.
Arhitektura: Vesna Hrvatin