Če se večkrat tedensko doma prepirate, kdo bo pomil posodo ali obesil perilo, na koncu pa vse skupaj (v izogib drami in zavoljo reda in čistoče) naredite sami, ponujamo nekaj nasvetov.
Vsi vemo: ohranjati pospravljen dom ni enostavno, za mnoge pa tudi ne prijetno opravilo. Če vas pod eno streho živi več – cimri, družina ali celo tašča in tast – potem lahko že krožnik, puščen v pomivalnem koritu, zadostuje za napoved vojnega stanja. Kako sobivati v urejeni hiši, ne da bi se nam ob tem zmešalo, sta nedavno za Architectural Digest spregovorili psihologinja Jara Pérez in profesionalna organizatorka doma Helena Alkhas.
Kaj storiti, če … ste najbolj urejena oseba v stanovanju?
Pa poglejmo primer: za vas je pospravljena kuhinja izjemnega pomena. Takoj po končanem obedu želite, da so krožniki pomiti in da je kuhinjski pult pripravljen za novo kuharsko ustvarjanje. Vaš partner pa poudarja pomen počitka po velikem obroku in se po kosilu meni nič tebi nič usede pred televizijo. Tako po kosilu – ne glede na to, kdo ga je skuhal – kuhinjo vedno pospravite vi.
Psihologinja svetuje: “V tem primeru je potrebno ustvariti ravnovesje in se vprašati: Kaj bolj vpliva name – nered ali vsakokratna jeza na sostanovalce?” Če imate zares visoke standarde čistoče, ki se od vaših sostanovalcev zelo razlikujejo, potem je doseganje tega standarda vaša naloga – ne morete je prenesti na nikogar drugega. To pomeni, da lahko v nedogled pospravljate (sami), si omislite profesionalno čistilko ali pa nekoliko zmanjšate svoja pričakovanja – in včasih pustite, da kuhinja počaka na koga drugega.
Prav zaradi razlike v standardih se po navadi že v začetku sobivanja nepravično razdelijo gospodinjska opravila. Če se že prvi dan ne dogovorimo, kdo bo opravljal katere naloge, nekatera opravila (pomivanje oken, čiščenje kopalnice, brisanje prahu) prvih nekajkrat prevzame tisti z višjim standardom – potem pa to avtomatično postane ‘njegova’ naloga.
Kaj storiti, če … kot ženska veliko več postorite za gospodinjstvo kot moški
Čeprav se po evropski statistiki Slovenci uvrščajo precej visoko, ko gre za skrb za otroke (kar 82% moških dnevno skrbi za svoje otroke), pa smo po gospodinjskih opravilih šele v zadnji tretjini: dnevno jih namreč opravlja le 27 % moških (in kar 81 % žensk). Če torej spadate v kategorijo žensk, ki živi z moškim, ki se kak dan ne pritaknejo niti enega gospodinjskega opravila, potem vas to upravičeno jezi. Kako takšne moške vključiti v gospodinjstvo?
Psihologinja odgovarja: “V resnici je telo preprosto: že od začetka se morate dogovoriti, kako bodo potekala dela. Priporočam ženskam, da se malo držijo nazaj, vsaj v prvih mesecih skupnega življenja, ker včasih kakšne stvari opravimo povsem avtomatično – kar nas na koncu drago stane.”
Kaj storiti, če … nosite večino ‘mentalnega bremena’ skrbi za dom
O ‘mentalnem bremenu’ smo začeli aktivno govoriti šele v zadnjem desetletju. Gre za osnovno organizacijo družinskega življenja: od tega, da si zapomnimo, kaj manjka v hladilniku, do tega, da se udeležujemo sestankov v šoli, da spremljamo otrokov napredek pri domačih nalogah in obšolskih dejavnostih, pa do tega, da se spomnimo, da je treba odnesti smeti. Vse te naloge po navadi doletijo žensko; standardni moški odgovor na njeno jezo pa je “Saj me nisi prosila!” Torej, ženska naj bi bila edina, ki nadzira gospodinjstvo, ki ve, kaj je potrebno storiti, kdaj mora biti storjeno in delegira naloge.
Rešitev je podobna, kot v prejšnjih primerih: ženske naj se včasih zadržijo in dovolijo, da drugi poskrbijo za kakšno stvar. Tudi če to pomeni, da smeti ne bodo odnešene tri dni, ali pa da pri hiši ne bo jabolčnega soka cel mesec ali pa da bo el otrok v šolo brez domače naloge. Moramo se sprostiti in si dovoliti, da ob neredu ne občutimo osebne krivde. Kot pravi psihologinja: “Potrebno je, da tudi ženske razumemo delitev nalog in s tem sprejmemo, da bomo včasih na tleh našle kup umazanih oblek in jih tam tudi pustile. Zamenjajte svoje vloge: odidite na sprehod brez občutka krivde. To bo bolj blagodejno kot neprestana konfrontacija.”
Kaj storiti, če … se ne morete dogovoriti o pravični delitvi nalog
“Najlažje je podpisati neke vrste domačo pogodbo oziroma ustvariti seznam vseh stvari, ki jih je potrebno storiti – na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni,” pove psihologinja. Pomembno je, da pri sestavljanju seznama opravil sodelujejo vsi družinski člani, da se izognemo vlogi ženske kot nadzornice. “Potem pa se začnejo pogajanja – kdo bo opravljal posamezne naloge, kako pogosto in na kakšen način, in doseči kompromis, s katerim bomo vsi zadovoljni.”
Kaj storiti, če … želite, da vam pri domačih opravilih pomagajo malčki
Strokovnjakinja organizacije doma pove: “Doma smo ekipa in vsi moramo prispevati v večji ali manjši meri. Opravila morajo biti seveda prilagojena letom, ampak pomembno je, da otrokom že od malega vcepimo občutek, da so nepogrešljivi pri ustroju gospodinjstva: tako se bodo počutili pomembne in uporabne in bodo v domačih opravilih z veseljem sodelovali.”
Organizatorka še doda: “Moji otroci so že od rojstva navdušeni nad domačimi opravili, z veseljem se vključijo v življenje odraslih in pomagajo pri vsem, kar počnemo. Če kot primer izberemo učilnice po principu Montessori, bomo opazili, da otroci sami pospravijo, pripravijo mizo … Pomembno je, da jim naloge 100 % zaupamo in se čim manj vtikamo v njihovo izvedbo.”
Kaj storiti če … želite, da vam pri domačih opravilih pomagajo najstniki
Zelo pogosto je, da naši najmlajši z veseljem priskočijo na pomoč, ko pa odrastejo v najstnike, pa se to čez noč spremeni. Psihologinja pove: “Mislim, da je za najstnike pomemben predvsem minimum vzdrževanja svoje sobe. Npr. svojo sobo morajo pospraviti enkrat tedensko in vsako jutro pospraviti posteljo; ostalo pa spregledamo. Pomembno je tudi, da se v skupnih prostorih vključijo v dnevno rutino in da razumejo, da brez njih gospodinjstvo ne deluje.” Organizatorka doma doda: “Ko najstnik ne izpolni ene od svojih nalog, tudi jaz neham opravljati naloge zanj – npr. preneham s pranjem njegovih oblačil. To ni kazen, pač pa dokaz, da so domača opravila opravljena v korist vseh in da je nujno, da za utečeno vsakodnevno življenje poskrbimo vsi.” Hkrati, prida, je pomembno, da najstnikov naučimo neke osnovne rutine, ki jim bo v pomoč, ko se odselijo na svoje. Čeprav vidijo nekatere osnovne naloge kot nesmiselne (npr. brisanje prahu, likanje oblačil ipd.), bodo te naloge rutinsko in podzavestno prenesli tudi v svoj novi dom in s tem ustvarili trden temelj za samostojno bivanje.
Vir: Architectural Digest
Fotografije: Pinterest
