Ste že deset dni doma, pa smrkate, kihate, kašljate, slabo spite, mučijo vas glavoboli in opažate splošno slabo počutje? Vse to so simptomi t.i. sindroma bolne stavbe. Vsaj tretjina slovenskih hiš naj bi - zaradi svoje starosti, neprimernega vzdrževanja ali pojava vlage in plesni - spadala med tiste, ki so zdravju potencialno škodljive, saj v zrak konstantno spuščajo škodljive toksine: od spor plesni pa do hlapljivih organskih snovi. Poglejmo, kako lahko z nekaj preprostimi ukrepi izboljšamo svoje preživljanje karantene med štirimi stenami.
Imunski sistem
Naš notranji zrak naj bi bil do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega. K onesnaževalcem prištevamo:
- izdihan CO2, ogljikov monoksid, ozon (ki ga v zrak spuščajo nekatere naše naprave in čistilci zraka);
- prah, pršice, živalske dlake, spore plesni in druge alergene;
- plin radon, svinec in azbest;
- hlapljive organske snovi (ki hlapijo iz vseh sintetično izdelanih ali obdelanih površin – od pohištva, sten pa do igrač), insekticide in pesticide;
- cigaretni dim, škodljive kemikalije itd.
Zrak, ki ga dihamo, je poln škodljivih snovi, proti katerim se naš imunski sistem neprestano bori. K njegovemu slabenju prispeva tudi pomanjkanje naravne svetlobe, ki po eni strani uravnava naše biološke cikle (od spanja pa do delovanja nekaterih organov), po drugi strani pa pripomore k proizvodnji (za delovanje imunskega sistema ključnega) vitamina D.
In čeprav je samoizolacija v tem trenutku ključnega pomena pri zaustavitvi pandemije, pa je nujno, da v tem času kolikor je le možno poskrbimo za svoj imunski sistem ter odpornost naših najranljivejših skupin – starostnikov in malčkov. Po korakih bomo predstavili več ukrepov, ki jih lahko izvajate doma in ohranite svoje zdravje.
Svež zrak je ključ
Medtem ko se veselimo zmanjšanja tovarniških izpustov nad Kitajsko in Italijo, pa je naš notranji zrak vse bolj onesnažen. Odrasel človek na dan prediha vsaj 50 kubičnih metrov zraka na dan. Če štiričlanska družina živi v stanovanju, velikem 65 m2, se ves kisik popolnoma iztroši že v dvanajstih urah. Vdihavanje zraka, osiromašenega s kisikom, lahko privede do občutka utrujenosti, zaspanosti, višjega krvnega tlaka, potenja in glavobola. V neprezračenem stanovanju se v zraku poveča tudi koncentracija drugih škodljivih snovi – od plina radona, do prahu in pršic in vlage; v stanovanjih s črno plesnijo (ki je marsikdaj nevidna, skrita za omaro ali tapeto), pa tudi spore plesni. Redno zračenje bo zmanjšalo količino toksinov v našem zraku in naš dom napolnilo s kisikom.
Stanovanje s prepihom prezračite vsaj trikrat na dan: zjutraj, po kuhanju in pred spanjem. Odpremo vsa okna v stanovanju in vsaj tri minute zračimo s prepihom. Če je možno, imamo okno v dnevni sobi odprto vsaj del dneva; prav tako intenzivno zračimo med kuhanjem in po tuširanju.
Naravna svetloba
Naravna svetloba je ključna za uravnavanje naše biološke ure. Le-ta telesu sporoča, kdaj je potrebno zaspati, kdaj se zbuditi, uravnava sproščanje hormonov in delovanje naših organov. Če smo večino časa zaprti med štirimi stenami z nezadostno naravno osvetlitvijo, se bo naša biološka ura podrla, pri čemer bo trpela kvaliteta našega spanca, na dolgi rok pa tudi naše zdravje. To je še posebej opazno pri otrocih, ki se – z omejitvijo zunanjega gibanja in s preživljanjem več prostega časa pred televizijo (njena modrikasta svetloba namreč zavira sproščanje spalnega hormona) – zvečer težko umirijo, ponoči pa večkrat zbujajo.
Poskrbimo, da je naš dom primerno osvetljen. Zjutraj dvignemo senčila in v prostor spustimo sonce. Odpremo okna in v stanovanje povabimo nezastrto naravno svetlobo. Pomijemo stekla. Svoje dnevne aktivnosti izvajamo v naravno osvetljenih prostorih. Zvečer namesto hladne modre svetlobe, ki jo oddaja televizor, raje vklopimo toplo svetilo (preko luči lahko npr. zavežete rumeno ali oranžno ruto) in zadnje trenutke dneva preživimo ob branju, pogovoru ali družabni igri.
Vitamin D
Vitamina D je ključen za našo imunsko odzivnost. Največ vitamina D naše telo proizvede z rednim izpostavljanjem sončnim žarkom – kar je težko za marsikoga v izolaciji, ki nima lastnega vrta, balkona, ali pa mu je omejeno gibanje na prostem. Da bo mera polna, so stekla naših oken večinoma zaščitena proti UVB in UVC žarki, ki so ključni za tvorbo vitamina D. A strokovnjaki zagotavljajo, da je včasih že 10 minutna izpostavljenost sončnim žarkom dovolj. Zato odprite okno, v prostor povabite sončne žarke in se jim (zaviti v toplo odejo, če je potrebno) nastavite večkrat na dan.
Higiena bivalnega prostora
V zadnjih dneha smo si naučili izvajati pravilno higieno rok, zdaj pa bo potrebna še higiena doma.
Pa začnemo čisto pri začetku, torej pri preprečitvi vnosa virusa v naš dom. Čevlje in oblačila, ki smo jih nosili zunaj, slečemo in sezujemo preden vstopimo v stanovanje. Tla redno čistimo z milnico (milo pomaga razbiti virusov lipidni ovoj), prav tako pazimo pri higieni kuhinje in kopalnice. Kot rečeno, blaga milnica je lahko zelo učinkovita, če čistimo redno.
V starejših in vlažnih hišah je čas izolacije pravi trenutek za spopad z veliko nadlogo – plesnijo. Najlažje se je bomo znebili z varekino, ki jo v škropilki v razmerju 1:10 zmešamo z vodo. Poškropimo prizadeto površino (špalete ob oknih, stene, kopalniške ploščice itd.) in pustimo, da varekina opravi svoje. Ne brišemo ali otiramo, saj lahko s tem spore raznesemo točno tja, kjer jih ne želimo – v zrak in v svoja pljuča. Prostor dobro prezračimo.
Tisti s prezračevalnimi sistemi, konvekcijskim ogrevalnim sistemom ali klimo boste morali očistiti filtre. V njih se tekom delovanja nabere veliko umazanije in vlage, v kateri dobro uspevajo različne bakterije in plesni. Dandanes je možno vse filtre zelo preprosto sneti (pri tem upoštevajte navodila proizvajalca) in jih umiti v vroči milnici.
Ogrevanje
Tudi previsoke temperature lahko tudi povzročajo nekatere simptome bolne stavbe, kot so kihanje, rdečica, suhe oči ali glavobol. Znanstveniki poročajo tudi, da lahko dolgotrajna izpostavljenost višji temperaturi uspava vaš imunski sistem, ki se nato odziva počasneje kot v hladnejših temperaturah. V stanovanju vzdržujte temperaturo med 18 in 21°C, ponoči pa ugasnite ogrevanje in pustite, da temperatura pade na 15°C. Temperature so lahko nekoliko višje v domovih z novorojenčki ali starejšimi od 65 let.
Zares bolne stavbe
Nekateri zgoraj navedeni ukrepi pa še vedno ne bodo vzbudili pozitivnih premikov v vašem počutju. To je takrat, ko v vaš dom pronicajo hlapljive snovi. Največ le-teh je organskih, ki jih najdemo tako v gradbenem materialu kot v kosih pohištva in opreme. V vašem zraku je lahko tudi prevelika koncentracija ozona, ki jo oddajajo nekatere pisarniške naprave; ali pa je vaš dom poln kemikalij, ki jih uporabljate pri čiščenju ali vzdrževanju doma (barve, laki ipd.).
V starejše hiše lahko iz tal pronica tudi plin radon, ki v vaših pljučih deluje radioaktivno – lahko še več let. Vpliva radona ne zaznamo takoj, a ima negativen učinek na naše dolgoročno zdravje, saj je eden glavnih povzročiteljev pljučnega raka. Na spletni strani Zavoda za varstvo pri delu lahko naročite detektor za merjenje koncentracije radona; do takrat pa se izogibajte zadrževanju v kleti in prostore v stiku s temelji redno zračite.
Poskrbite za svoje duševno zdravje
Stres, strah in negotovost lahko prav tako oslabijo vaš imunski sistem. Ko se vam pojavijo prvi občutki tesnobe, ugasnite novice in spodbudite proizvodnjo serotonina, hormona sreče. To lahko storite s telesno vadbo, plesom, koščkom čokolade, objemom ali pa z ogledom kakšne dobre oddaje. Ko smo ravno pri tem – vse pretekle oddaje Ambientov lahko najdete v našem redno osveženem spletnem arhivu. Ostanite zdravi!
Foto: Pinterest
