V sloviti Meksikanki, v središču prestolnice, je svetovljansko stanovanje, ki je zgleden primer harmoničnega sodelovanja med arhitektom in lastnikom. V njem najdete vrsto inovativnih rešitev za majhne stanovanjske površine, številne pa je arhitekt Jan Pintar poiskal kar na drugem koncu sveta.
Stanovanje v zgodovinski stavbi v samem središču Ljubljane navdušuje s svojo osveženo podobo. Le dobrih 48 m² veliko stanovanje je bilo namreč deležno temeljite prenove, s konkretnim razmislekom o uporabi prostora in posledični optimizaciji tlorisa. Tloris je bil pred prenovo precej nefunkcionalno zasnovan, z velikim spalnim prostorom in predprostorom ter neprimerljivo manjšim bivalnim delom.
Novi lastnik je prenovo zaupal arhitekturnemu studiu .pintart, kjer so si prizadevali stanovanje kar najbolj odpreti in posodobiti za potrebe sodobnega uporabnika. V ta namen so odstranili zid, ki je nekoč ločil vstopni in bivalni prostor, s čimer je prostor spet zadihal. K temu je pripomogla tudi menjava tlaka. Pred prenovo je bil v stanovanju položen lesen pod, pod njim pa je bilo, kot v starih časih, polnilo pesek – leša. Ob prenovi so tega nadomestili s polnilom xps, vgradili sistemske plošče za talno ogrevanje in stirobeton, zaključili pa s samorazlivno maso in končnim mikrotopingom.
Temeljit premislek o razporeditvi prostorov
Pri oblikovanju novega tlorisa se je arhitekt Jan Pintar osredotočil na potrebe bivanja in prostore zasnoval glede na hierarhijo pomembnosti – na količino časa, ki ga uporabnik v posameznem prostoru dnevno preživi. »Nova tlorisna razporeditev tako zajema menjavo nekoč velike spalnice z dnevno-bivalnim delom, namenjenem druženju in po možnosti delovnim kotičkom. Kuhinja z jedilnico se je pozicionirala na novo nastali prostor, ki smo ga pridobili ob rušenju stene. Na mesto, kjer je prej stala kuhinja, pa smo umestili spalno nišo. Obsežno predsobo je menjal manjši, a funkcionalen vstopni portal oz. niša,« pojasnjuje arhitekt in tako utemelji podaljšan bivalni prostor ter inovativno zasnovano spalno nišo, pri oblikovanju katere mu je bila v navdih izkušnja iz butičnega hotela v New Yorku.
Spalno nišo od kuhinje ločuje le prosojna zavesa, izvlečni predal pa služi kot klop in shranjevalni element ter se lepo povezuje z jedilnico. Kuhinja je zasnovana minimalistično, a s temeljitim premislekom, zaradi česar ponuja vrsto shranjevalnih površin.
Kovinska perforacija ji daje igriv in dinamičen videz, po drugi strani pa ponuja nove površine za shranjevanje in obešanje. Tudi sicer se element perforacije kontinuirano pojavlja še v drugih delih stanovanja. Recimo v spalni niši in vstopnem delu stanovanja, oblikovanem po podobi japonskih »genkanov«.
Precej majhna površina stanovanja je narekovala tudi oblikovanje pohištvenih kosov. Ti so večinoma večfunkcionalni, kar omogoča najboljšo izrabo danega prostora. Bela tehnika in inštalacije so umeščene v shranjevalne elemente, ki se kontinuirano nadaljujejo od tal do stropa. V dnevno-bivalnem delu je v pohištveni element skrita tudi klimatska naprava na daljinsko upravljanje, ta ista omara pa je namenjena tudi za shranjevanje oblačil in pisarniških potrebščin. Poleg tega služi tudi kot bralna niša, ki se lahko po potrebi spremeni v pisalno mizo ali dodatno sedišče.
Arhitekturna vizija svetlega in dinamičnega prostora, ki diha skupaj z uporabnikom, je vidna tudi v izboru barvne palete in materialov. Javorjev les, uporabljen v pohištvu, se lepo povezuje z nevtralnim sivim tlakom in belimi stenami.
»Pri snovanju sem se naslonil na nekoliko mediteranski, lahkoten in igriv pristop, po vzoru italijanskih interierjev iz 60. let prejšnjega stoletja, kjer prevladujejo poenostavljena geometrija in žive barve. Vsak prostor ima svoj element, ki izstopa, a se subtilno poveže s celoto. Kot nasprotje pastelnim umirjenim tonom je poudarek narejen s peščico elementov živih barv,« nas arhitekt opomni na posamezne igrive elemente v rdečih, rumenih, zelenih in modrih niansah – od rdečega kavča do zelenja in rumenega stola slovenskega oblikovalskega dueta Folds (Anja Mencinger in Nikolaj Salaj).
Narava se poleg lončnic in uporabe javorjevega lesa odraža tudi v zeleni kopalniški steni, poraščeni z jelenovim lišajem. Ta s svojo živahno zeleno barvo popestri temnejšo izbiro keramike, hkrati pa skrbi za uravnavanje mikroklime v prostoru.
Arhitektura: .pintart
Fotografije: Žiga Lovšin
