Na svetu je najbrž okrog 170 milijonov ladijskih zabojnikov. Ko večkrat prepotujejo zemeljsko oblo in odslužijo svojemu prvotnemu namenu, postanejo zreli za reciklažo in nove zgodbe. Eno takšnih zgodb vam tokrat prinašamo iz Maribora, kjer stoji sodobno domovanje iz ladijskih kontejnerjev.
Tina in Uroš, lastnika te nenavadne hiše s konstrukcijo iz ladijskih zabojnikov, sta že od začetka vedela, da bo njuna hiša nekaj prav posebnega. “Sprva sva celo mislila živeti v hiši iz spalnih vagonov vlakov, ker imajo kar veliko prostornino, ampak jih je bilo zelo težko dobiti,” pojasni Uroš. Ob nakupu ozke parcele, na kateri je stala starejša hiša, pa sta se odločila, da hišo zgradita iz ladijskih zabojnikov, ki so ozki in dolgi in tako več kot primerni za njuno lokacijo.
Hiša je sestavljena iz petih zabojnikov dolžine 12 metrov, širine 2,45 in višine 2,70 metra. V pritličju sta bok ob boku postavila dva kontejnerja, s čimer sta pridobila na širini bivalnega prostora. Pri zasnovi jima je pomagal arhitekt Jure Kotnik, sicer navdušen raziskovalec in avtor več knjig o arhitekturi iz zabojnikov.
Potek gradnje
Gradnja ni bila preveč zapletena: po rušitvi stare hiše so na temeljno ploščo postavili tri zabojnike, ki sestavljajo pritličje, jih povezali v enoten tloris, zavarili in konstrukcijo ojačali tam, kjer je bilo to zaradi izrezov potrebno. Nato so na osnovo postavili še dva nadstropna zabojnika. Za zabojnika sta – skupaj s prevozom in dvigalom, ki jih je prestavil na končno pozicijo odštela 8,700 €; za celotno hišo, s parcelo, rušenjem, načrtovanjem, ureditvijo okolice in opremo interierja vred, pa 170 tisoč evrov.
Prostor so izolirali od znotraj z dvokomponentno peno, zunaj pa s kameno volno. Notranjost so nato zaprli z gips ploščami, zunanjost pa podeskali in ovoj zaprli s prezračevano fasado iz pocinkane prašno barvane pločevine. Tako hiša iz kontejnerjev ne kaže svoje prave narave – vidno steno zabojnika uzremo le v notranjosti garaže. Hkrati pa je bivalna klima po pričevanju naših sogovornikov izjemno prijetna, stroški ogrevanja pa minimalni.
Tudi v interierju nas marsikaj preseneti: že stara poštarska torba namesto nabiralnika, na primer; potem pa ohranjena vrata hiše, ki je tu stala ob nakupu parcele, dedkov motor, ki je zavzel častno mesto med vhodom in dnevnim prostorom, ohranjeni stoli priznanega slovenskega oblikovalca Nika Kralja iz 50. let prejšnjega stoletja, Singerjev šivalni stroj namesto kopalniškega pulta; na vrtu pa namesto vrtne lope kraljuje znani kiosk Saše J. Mächtiga, ki je kot stalni razstavni eksponat razstavljen v njujorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA), Tina in Uroš pa sta ga za majhen denar dobila kar na internetu.
Vsekakor je mariborska hiša iz kontejnerjev več kot samo to – je hiša dveh zagnanih ljudi, ki kažeta neizmerno ljubezen do vseh stvari – tako do starih, s patino, zgodovino in priznanim oblikovanjem, kot do tistih novih domislic, do katerih sta se dokopala z lastno afiniteto do inovacije, reciklaže in humorja.
Fotografije: Jasna Marin, arhiv lastnikov
