V Rožni dolini v Ljubljani, na meji krajinskega parka in v neposredni bližini mestnega središča, sta bili pod vodstvom arhitektke Larise Bonetti Jančar zgrajeni dve sodobni vili.
Arhitektka je z oblikovalko vrtov Bernardo Strgar uspešno sodelovala že pri prejšnjem projektu, zato jo je povabila k sodelovanju tudi tokrat.
Projekt zunanje ureditve je bil del projekta arhitekture, ki je vzporedno nastajal že od samega začetka z lociranjem objektov na zemljišče, snovanjem in organizacijo notranjih prostorov, določitvijo atraktivnih pogledov in odločitvijo, kam se bo hiša odpirala oziroma zapirala, z določitvijo naravnih in toplih materialov, kot so lesena fasada in obloge itd.
Tako sta recimo vili v želji, da se ohrani čim večji del južnega sprednjega vrta, postavljeni skupaj in ob severno parcelno mejo. Prostorni garaži sta na ulični strani postavljeni ob cestni rob, lesena fasada (ki predstavlja garažna vrata) pa se nadaljuje v leseno ograjo z domiselno naznačenim vhodom in naprej v živo mejo.
Arhitektka se je pri snovanju zunanje podobe objektov odločila za poudarjene horizontalne linije in izčiščen arhitekturni jezik ter veliko pozornost namenila lepim razmerjem tako med posameznimi volumni stavb, fasade in zunanjo ureditvijo. Vodilni element pri oblikovanju so bile intenzivno zazelenjene strehe in element loggie, kot vmesni nadkriti prostor med vrtom in notranjostjo.
Zunanje površine so bile načrtovane z mislijo, da zasaditev dopolni arhitekturo, in sicer kot vedno spreminjajoči se živi okvir, ter ji doda vertikalni element rastlinskega sveta, ki vedno raste v višino in proti svetlobi.
Da bi omogočili kar se da kakovostno bivalno okolje, so vsi bivalni prostori povezani z vrtovi, in sicer v vseh treh etažah. Vrtovi v treh nivojih so zasnovani skladno z moderno arhitekturo in na ravnih strehah urejeni z intenzivno zazelenitvijo. Tako so ustvarjeni številni in raznovrstni odprti in nadkriti zunanji mikroambienti teras in loggie (lož), ki služijo počitku, rekreaciji, druženju in omogočajo preprosto uživanje v vrtovih in okoliški naravi. Hkrati kot vmesni prostor zagotavljajo popolno intimo v bivalnih prostorih.
Pri projektu dveh vil na robu krajinskega parka je arhitektka veliko pozornosti namenila vključevanju vil v zeleno okolje. Narava krajinskega parka in okoliški gozd prehajata v urbano okolje – v hortikulturno urejene vrtove okrog vil, tako na raščenem terenu kakor tudi na intenzivno zazelenjenih ravnih strehah.
Atrijski del vrta je najbolj intimen, saj imajo stanovalci poglede nanj iz spodnjih prostorov, v katerih je obsežen dnevni prostor, ki je tudi najbolj hladen. Vili sta zasnovani tako, da številni balkoni in loggie poleti, ko je sonce najbolj visoko, onemogočajo vdor sončnih žarkov skozi panoramska okna in vrata direktno v bivalne prostore in tako preprečujejo pregrevanje.
Da bi zastrli poglede proti sosednjim hišam na ulični strani, so za ograjo pred vilama med živo mejo iz tis posadili niz dreves vrste fotinija, gojenimi na steblo, s katerimi so ustvarili nekakšno dodatno živo mejo na višini, nad ograjo. Pozneje bodo to nalogo prevzele tudi breze.
Za vilama zemljišče omejuje panelna ograja v nepobarvani pocinkani izvedbi, ki se lepo ujema z rastrom lesene fasade in jo bo v nekaj letih prerasla živa meja. To živo mejo je oblikovalka vrtov sestavila iz lokalno rastoče drevnine, torej grmov, kot so dobrovite, glogi, leske idr.
Nagnjenost zemljišča je narekovala, da se del objektov vkoplje in se teren okrog vil oblikuje z opornimi zidovi in zelenimi brežinami za vilama. Brežine so utrjene z armaturnimi in geo mrežami, poleg tega gornjo plast prsti zadržujejo šaši, ki ustvarijo zelo močan preplet korenin; urejena je tudi drenaža. Da je vse izvedeno strokovno in kakovostno, priča dejstvo, da je brežina brez škode prestala poplave avgusta 2023.
Ena od zelenih niti tega vrta so zimzelene grmovnice, na primer tise. Oblikovali so jih bodo v razne oblike, ki vnašajo sodobni pridih; preostala zasaditev pa je manj formalna, napol travniška. Oblikovalki vrtov je uspelo z rastlinami ustvariti bujni zeleni in glede na letne čase vedno se spreminjajoči okvir okrog decentne minimalistične arhitekture vil ter ju tako harmonično povezati s krajinskim parkom in okoliškimi vrtovi.
Medtem ko je živa meja sestavljena iz samoniklih grmovnic, so za terasne vrtove izbrali latnate hortenzije, namesto običajnih vrtnih hortenzij. Latnate hortenzije spadajo v sodobni svet in ne v preteklost, ko so prevladovale vrtne hortenzije.
Zgodaj spomladi prednje dele vrta prekrijejo najprej telohi, žafrani in zgodnji cvetovi trav, takoj za tem pa se pridružijo žive barve stotin narcis in tulipanov; sledi jim vznik drugih čebulnic, v drugačni paleti cvetov. Dinamiko barv in oblik dopolnjujejo različni okrasni grmi; gibanje vnašajo različne okrasne trave, ki v svoje bilke ulovijo vsako sapico.
Živa meja iz tise in fotinije pred vilami bo s časom zakrila pogled na sosednje hiše, bršljan prerašča kovinsko ograjo. Vednozeleni tisi in bršljanu se pridružujejo razne zimzelene grmovnice, šaši, telohi in praproti.
Stanovalcem obeh vil se iz notranjosti ponujajo zavidanja vredni pogledi skozi okna: vsako okno odkrije povsem drugačen svet. Tako pestro je zasnovana zasaditev, pa tudi terase se razlikujejo med seboj. Na vsaki je oblikovalka vrtov ustvarila preplet barv, oblik in tekstur, spreminjajoč se skozi letne čase.
Edinstven pa je pogled skozi okna vrhnje etaže, saj se opazovalcu zdi, da lebdi med krošnjami dreves na Rožniku …
Vrtovi okrog novozgrajenih vil so bili dokončno zasajeni šele jeseni 2023 in so kljub temu že zdaj prava paša za oči. Sčasoma se bodo drevesa in grmovnice razrasli ter naredili vrtove še bolj intimne in bujne.
Fotografije: Miran Kambič, Bernarda Strgar, Larisa Bonetti Jančar, Stane Sušnik
