V letu, ko praznujemo 150. obletnico rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika, je naša pozornost usmerjena najprej na njegove številne mojstrovine tako v Sloveniji kot drugod po Evropi. Hkrati se zavemo, da o njem morda le ne vemo dovolj. Velik del njegovega opusa je nastal v rodni Ljubljani, kjer je preživel zadnja desetletja svoje ustvarjalnosti.
In kje je bil njegov dom, kje je ustvarjal? Kašno je bilo njegovo delovno okolje? Kaj ga je še zanimalo, razen dela, ki mu je bil popolnoma predan?
Na ta in podobna vprašanja smo poiskali odgovore v t. i. Plečnikovi hiši, ki stoji v ljubljanskem Trnovem.
Ljubezniva kustosinja Ana Porok nas je popeljala skozi prostore, ki jih je mojster Plečnik bodisi obnovil, preuredil ali pa dozidal. Leta 1915 sta z bratom Andrejem kupila hišo na Karunovi ulici št. 4 in po nekajletni prenovi se je Jože Plečnik vanjo vselil leta 1921. Tudi po tem je osnovni zgradbi še dodajal nove dele. Začel je s pritličnim prizidkom, najbolj izstopajoč in za Plečnika pomemben pa je bil valjasti prizidek. V njem so tri etaže: spodaj je klet, v pritličju spodnja okrogla soba, nad njo pa gornja okrogla soba, ki ji je namenil vlogo risalnice.
Spodnja okrogla soba je morda najbolj značilna za mojstra Plečnika. V njej je bival in tudi ustvarjal, hkrati pa iz njene opreme prepoznamo Plečnikov značaj, njegovo skromnost in delavnost.
Kot pravi kustosinja Ana Porok: »Plečnikovo ustvarjanje je bilo njegovo življenje, tako da je res postelja tri korake oddaljena od njegovega osebnega delovnega prostora.« Opremo je zasnoval sam, tudi marsikateri kos je izdelal kar sam, saj je kot mizarjev otrok obvladal osnove te veščine. Čeprav je pri oblikovanju na prvo mesto postavil funkcionalnost, nikoli ni pozabil na obliko, ki ji je vselej vtisnil pečat svoje estetike. Taki primeri so oprema kopalnice, njegova postelja in stol ob peči v kuhinji, ki mu je dodal poličko za skiciranje.
Risalnica na vrhu valjastega prizidka je med drugo svetovno vojno služila kot zasebna Plečnikova predavalnica študentom arhitekture. Danes lahko v njej občudujemo zanimiv lesen strop, različne makete Plečnikovih projektov, risalne pripomočke in valjasto lončeno peč.
Nekaj posebnega je t. i. mala sprejemnica, majhna sobica v pritličju. Mojster Plečnik je nadvse cenil samoto, zato so smeli v prijetnem, izvirno oblikovanem okolju male sprejemnice in njegovi družbi uživati le redki, med katere so spadali najbližji prijatelji in sorodniki.
Pri preurejanju in dograjevanju hiše je mojster Plečnik preizkušal kombinacije domačih materialov in njihovih obdelav. Večkrat je pri opremi uporabljal gradbene elemente in prototipe svojih drugih projektov. Tak primer je njegov zimski vrt, ki ga je k hiši na južni stranici dogradil leta 1929. S temnega stopnišča, ki vodi v klet, vodi nizek prehod s polkrožnim lokom v zimski vrt. Železobetonski okenski okvirji so postavljeni na nizek zidec, z nujnimi okrepitvami na vogalih. Štirje stebri pred stekleno steno so bili načrtovani za stopnišče celjske Ljudske posojilnice, ki so jo takrat gradili. Zimski vrt je tlakovan z venecijano, kjer je mozaično sestavil različne vzorce kamnov iz bližnjih kamnolomov. S pečjo je pozimi ogreval prostor, v katerem je hranil številne posodovke, ki niso bile primerne za zimske razmere na prostem.
Pozneje je dokupil sosednjo hišo na Karunovi 6 in z njo pridobil obsežen vrt. Na travnatem delu so danes razstavljeni številni prefabricirani elementi, ki jih je mojster Plečnik zasnoval za različne projekte. To so razni stebri, cevi, kamniti robniki, vaze in podobno.
Naj za konec povzamemo zapis kustosinje Ane Porok: Plečnikova hiša danes velja za edinstven prostor spomina na izjemnega umetnika in tudi kraj navdiha različnim generacijam, ki znajo prisluhniti različnim zgodbam, ki jih pripoveduje.
Fotografije: Matevž Paternoster
