Da bi vrt ostal zdrav na naraven način, je dobro, če vanj privabimo čim več koristnih živalc. To lahko naredimo z zasaditvami in s hoteli za žuželke.
Poleg ptic, zelenih žab, krastač, ježev in netopirjev, ki jih štejemo med najbolj koristne živali na vrtu, saj se prehranjujejo z mnogimi žuželkami, obstajajo še druge, manjše živali, ki so koristne v zelenem okolju. Dobro je, če jim pripravimo domovanja in na gredice posadimo rastline, ki jih privlačijo.
Žuželk je ogromno
Ste se kdaj vprašali, katere živali prištevamo med žuželke? Mednje spadajo hrošči ‒ to je najštevilčnejša skupina živali s približno 350.000 vrstami ‒ kožekrilci, kot so čebele, čmrlji, ose …, in metulji. Prav vsaka vrsta žuželk ima nadvse pomembno vlogo v ekosistemu.
Čmrlji in čebele samotarke
V naravi obstaja vrsta različnih žuželk, ki so bistvene za življenje, saj oprašujejo cvetlice in tako pripomorejo k razvoju plodov in sadežev, s katerimi se prehranjujemo, med njimi so denimo čebele, čmrlji, metulji. Čebele so kot opraševalke mnogih rastlin nepogrešljive za obstanek kopenskih življenjskih združb. Njihove prednice so bile ose, ki so živalski plen zamenjale za pelod in medičino s cvetov rastlin cvetnic.
V Sloveniji so po podatkih Prirodoslovnega muzeja Slovenije do zdaj našli 560 vrst divjih čebel. Večina vrst živi samotarsko. Gnezdijo bodisi v luknjah, ki so jih kakšni hrošči naredili v drevesa, ali v votlih rastlinskih steblih. Podobno velja za čmrlje, le da ti navadno potrebujejo nekoliko večje luknjice.
Nekoč so imeli samotarske čebele in čmrlji v bližini človekovega doma veliko možnosti za gnezdenje – hiše, krite s slamo in trstiko, ter razpoke v ilovnatih hišah so jim omogočale nadaljevanje vrste. Sodobna gradnja jim ne ponuja takšnega gostoljubja, zato je pomembno, da jim pomagamo na drug način – s hoteli za žuželke.
Koristni predatorji
Poleg pomembnih opraševalcev poznamo tudi žuželke predatorje, ki se prehranjujejo z vrtnimi škodljivci ‒ torej ušmi, rdečimi pajki, bramorji ‒ in tako poskrbijo, da rastline ostanejo bolj zdrave. Med koristne predatorje spadajo pikapolonice (hrošči in ličinke pikapolonic se prehranjujejo z listnimi ušmi), strigalice (jedo različne žuželke), tenčičarice (jedo listne uši), muhe trepetavke (zaradi črno-rumenega vzorca spominjajo na oso, njihove ličinke pa se prehranjujejo z ušmi), ličinke najezdnika (jedo listne uši, kaparje, listnega zavijača in še kaj), ličinke hržice (izsesajo kri rdečim pajkom in listnim ušem).
Tenčičarico privlači rdeča barva, zato naj bo njen dom tako prebarvan. Izdelamo ga iz lesenega ogrodja in lesenih letvic, notranjost napolnimo s slamo. Hotel postavimo na višino od 1,5 do 1,8 metra na jugovzhodno zavetno lego.
Ne smemo pa si delati utvar, kajti predatorji sami ne bodo mogli pokončati vseh škodljivcev, uši se namreč veliko hitreje razmnožujejo od koristnežev. Zato je koristno uporabljati naravne pripravke za krepitev rastlin in pravočasno poskrbeti za prave kombinacije posevkov na vrtu. Če nam uspe na naraven način vzpostaviti ravnovesje med koristneži in škodljivci, bo okolje veliko bolj zdravo.
Dobrodošli v hotelu
Koristne žuželke lahko privabimo na vrt z ustreznimi zasaditvami in s hišicami oziroma hoteli za žuželke, ki so zadnje desetletje modni hit.
Za samotarske čebele lahko doma pripravimo hišico iz trstikovih ali bambusovih vejic ‒ te zložimo tesno skupaj v leseno ogrodje in domovanje pritrdimo meter in pol nad tlemi. Če bo hotel preblizu tlom, se bodo vanj naselile druge žuželke.
Domovanje za žuželke lahko postavimo pod napušč, ga pritrdimo ob steno hiše ali nad balkon. Če bo na odprtem, poskrbimo za strešico. V večini primerov je dobro, če je hotel za žuželke obrnjen proti jugu in proč od smeri, od koder običajno dežuje.
Skladovnica drv
Tudi kamniti zid ali skladovnica drv, ki jo pripravimo pred zimo, mnogim živalim ponuja prostor za prezimovanje. Najpogosteje med drvmi poleg žuželke najdemo še živali, ki se prehranjujejo z njimi, kot so žabe in ptice.
Če imamo dovolj prostora, je smiselno, da del vrta pustimo čim bolj divji ali ga načrtovano obogatimo po vzoru narave. To omogoča, da vrt oživi po svoje.
Fotografije: Jasna Marin
