Približno 10 odstotkov vse gradnje v Sloveniji je lesene. Iz lesa se gradijo večstanovanjski objekti, poslovne stavbe, imamo lesen vrtec in športno dvorano, iz lesa so dogradili tudi dve etaži hotelskega kompleksa v Termah Čatež. V Stražišču pri Kranju pa v tem trenutku raste soseska masivnih lesenih hiš. Zakaj bi bilo tam prav imenitno živeti? Ker je soseska trajnostno zasnovana, vizualno poenotena in ker les nudi prijetno bivalno okolje.
Stražišče, ki leži ob robu Kranja, je le lučaj oddaljeno od vse družbene infrastrukture. Ponuja veliko veliko rekreacijskih poti in je odlična izhodiščna točka za krajše izlete po Gorenjski. Tu se gradi soseska vrhunskih lesenih hiš, za vse tiste, ki si želijo bivanja med urbanim in naravnim, za vse, ki zase želijo le najboljše.
Soseska kar trinajstih pasivnih objektov je umeščena na zemljišče nekdanjega sadovnjaka, ki je bilo v lastni sosednje, dvestoletne domačije. Lastniki so si želeli, da bi na pragu njihovega doma zraslo usklajeno, urejeno in enovito naselje. Da se je vse razpletlo po njihovih željah, pa je pripomogla kar hči Urša Ješe – arhitektka, zaposlena pri investitorju, načrtovalcu in graditelju naselja, podjetju Alfa Natura.
“Pri arhitekturi smo pazili, da so hiše sodobne, izčiščene, ampak še vedno razgibane. To smo dosegli s kombinacijo dvokapnice in ravne strehe,” pove arhitektka. Na pritličje z ravno streho je tako prečno postavljen dvokapni volumen – nadstropje s spalnicami. Pod konzolo spalnega dela pa se ustvarijo velike, pokrite terase, ki delujejo kot podaljšek bivalnih prostorov. “Mislim, da je zasnova ne le všečna, pač pa tudi uporabna,” pove arhitektka.
Hiše so tudi že opremili z vsemi nadstreški, vrtnimi lopami in ograjami, da bi se izognili dograjevanju s prizidki, ki bi skazili enotno podobo naselja.
Zdrava bivalna klima in nizki stroški ogrevanja
Za gradnjo s križno lepljeno leseno konstrukcijo so se odločili iz več razlogov. Prvič, križno-lepljen les ima kar sedemkrat manjšo težo od betona, a zagotavlja enako nosilnost. Tako so lahko izvedli vse arhitektonsko zahtevne previse brez uporabe zdravju in okolju škodljivejšega betona. Drugič, lesena masivna gradnja nudi ugodne klimatske razmere v objektu, les pa pozitivno vpliva na človekovo počutje, dokazano zmanjšuje stres in izboljšuje kakovost spanja. Tretjič, gradnja iz križno lepljenega lesa je cenovno zelo primerljiva z betonsko oziroma opečno – odstopa morda le za 3 – 5%.
Čeprav gre za masivno gradnjo, pa le-ta poteka nekoliko drugače od klasične gradnje. V intenzivnem pripravljalnem procesu, ki traja nekaj mesecev pred gradnjo, je hiša natančno izrisana v 3D modelu, nato pa je vsak posamezen gradnik hiše strojno razrezan in transportiran na gradbišče. Ogrodje hiše iz križno lepljenega smrekovega lesa je postavljeno v slabem tednu, nato pa se hiša počasi končuje po vseh klasičnih gradbenih fazah. Dobra stran masivne lesene gradnje je tudi, da – razen klasično položenih estrihov – pri gradnji ni zamudnih in dolgotrajnih faz sušenja.
Konkretno na primeru enodružinskih hiš v Stražišču je konstrukcija nato oblečena v celulozno izolacijo, zaradi česar je objekt popolnoma sonaraven. Hiše so zgrajene po pasivnem oziroma skoraj nič-energijskem standardu; pričakovani strošek ogrevanja pa je nekje 30 evrov mesečno.
Kaj pa slabosti lesene masivne gradnje?
Seveda smo se pozanimali tudi o mogočih negativnih učinkih masivne lesene gradnje: predvsem sta nas zanimali ognjevarnost, trajnost konstrukcije in zdravju škodljiva lepila. “Vsa lepila so na vodni osnovi, tako da ne vsebujejo nobenih topil ali formaldehidov,” nam je razložil direktor Alfa Nature, Matevž Vrhovnik. “Res je tudi, da les gori, ampak je ta trenutek najvarnejši sistem gradnje. Zakaj? Ker je les poln, ga požar ne more objeti. Ob požaru tako zgornja, zoglenela plast lesa ustvari naravno zaščito pred prodiranjem požara globlje v konstrukcijo. Kar pa se tiče trajnosti konstrukcije, pa je res, da je potrebno biti nekoliko pazljivejši pri vgradnji materialov – od hidroizolacije do strehe ipd. – ter pri končni obdelavi lesenih sten z materiali večje kvalitete. Nato pa je hiša zelo trajna, zgrajena za več generacij,” nas opogumi.
Hiše v Stražišču počasi dobivajo končno podobo in so še vedno na voljo za odkup. Kupce pred vselitvijo čakajo še zadnja obrtniška dela: polaganje tlakov, vgradnja sanitarne opreme in notranjih vrat … “Predvsem zato, ker smo želeli, da kupci v interier vnesejo svoj osebni slog. Danes je težko hišo opremiti za splošni okus, ker le-ta sploh ne obstaja več,” pove Andreja Kern Egart iz K3 KERN nepremičnin, zadolžena za prodajo novih stražiških hiš. “Seveda pa lahko hišo tudi pri nas dokončamo na ključ, po njihovih željah, seveda.”
Hiše so še na voljo. Več o soseski lahko preberete tukaj, za nakup se pozanimajte pri K3 Kern nepremičninah.
Arhitektura: Alfa Natura
