Želja po hitro postavljenem svetlem in kakovostnem pritličnem domu je bila izhodišče za gradnjo privlačne in trdne montažne hiše, ki z velikimi steklenimi površinami v svoje prostore privablja obilo svetlobe in primorske vedrine.
Vipavska dolina je vabljiva s svojim temperamentom, slikovito naravo, melodičnimi zvoki in iskrenimi ljudmi. Prešeren smeh se velikokrat sliši iz njihovih domov, še bolj pa iz vinskih hramov ali s teras, ki jih Primorci s pridom uporabljajo, kakor hitro se pomiri burja in sončni žarki ogrejejo stene in tla.
V eni izmed ozkih ajdovskih ulic smo se ustavili ob atraktivni Lumarjevi montažni skoraj nič-energijski hiši, ki se proti cesti ozira z mogočnim in resnim obrazom, medtem ko je njena podoba na delih, kjer se stika z vrtom, mehkobna, razgibana in naravnost prikupna. V njej bivata Tjaša in Luka Slokar skupaj s hčerko in sinom.
Po vzoru staršev
Dom mlade družine je zgrajen na mestu, kjer je poprej stala zidana, 40 let stara hiša Lukovih staršev. Ta je bila, kot pravita zakonca Slokar, prevelika, z neustreznim tlorisom in z obilico neizrabljenih prostorov, poleg tega pa je bila še energetsko potratna. “V stari hiši smo imeli ogromno stopnic in notranjih vrat, v njej bilo precej temno, saj so bila okna manjša in neustrezno razporejena,” pripoveduje Tjaša.
Ko sta si Lukova starša nekaj kilometrov stran postavila manjšo pritlično hišo, ki si jo lahko ogledate tukaj, sta se tudi mlada zakonca odločila, da bo njun novi dom podoben. Poklicala sta družinskega arhitekta Vladimirja Slamiča in mu zaupala želje. “Dogovorili smo se, da bo tloris enak, zato pa je koncept drugačen. Starejši ljudje imajo radi življenje nekje v dnevni sobi, tukaj, kjer biva mlada družina, pa se življenje odvija po vsej hiši. Stropi so višji kot pri starših, streha je ravna in s podaljšanimi napušči. Barvna lestvica v prostorih je bolj umirjena z veliko rjave in bež odtenki,” našteva arhitekt.
Zgrajena v štirih mesecih
Ker se je mlada družina želela hitro preseliti na svoje, sta se Tjaša in Luka odločila za montažno hišo. Skupaj z arhitektom sta se z že pripravljenim načrtom odpeljala do podjetja Lumar, kjer so se temeljito pogovorili o življenjskem projektu – gradnji hiše – in dorekli vse podrobnosti v zvezi s pripravo dokumentacije in potekom del.
Kljub temu, da je klet že bila zazidana, je bilo treba zbetonirati ploščo, nakar je Lumarjev vodja gradbišča Robi Centrih prevzel skrb za vse nadaljnje korake – od prevzema plošče, naročila montažnih elementov v proizvodnji, postavitve montažne gradnje, nadzora izvajalcev in izvedbe do primopredaje dokončane hiše. S pomočjo ugodnega vremena in dobre organizacije dela je bila hiša izgotovljena, opremljena in vseljiva v štirih mesecih.
Za ogrevanje hiše sta zakonca Slokar izbrala toplotno črpalko Kronoterm, obenem pa sta se po nasvetu Lumarjevih strokovnjakov odločila tudi za centralni prezračevalni sistem z vračanjem toplote, ki vseskozi skrbi za visoko kakovost zraka v vseh prostorih doma.
Starši na enem, otroka na drugem koncu
Kako so razporejeni prostori v hiši? Dostop do vhodnih vrat poteka po klančini, medtem ko domači običajno vstopajo v domovanje skozi klet, ki so jo ohranili še od prejšnje hiše. Iz kleti, v kateri so garaža, vinski hram in savna, prek lesenih stopnic preidejo v predsobo, od tam se lahko odpravijo naravnost do kuhinje z jedilnico, ki je povezana s prostorno in svetlo dnevno sobo. Otroški sobici s posebno kopalnico sta na drugem koncu kot je spalnica staršev. Pravzaprav je otroški kvartir umeščen v najbolj miren del hiše, da imata otroka v svojih sobah mir za učenje, bliže bivalnega prostora pa se nahaja prostorna spalnica z lastno kopalnico, garderobo in s pisarniškim kotičkom ter dostopom na eno od obeh teras.
Privlačna okolica in neslišna burja
Posebna pozornost je bila namenjena tudi ureditvi okolice. Ko so Slokarji porušili staro hišo, so stene zmleli in material nasuli na parcelo, nato pa na vrh navozili še 20 kamionov zemlje in oblikovali hrib. Da ne bi v rasti zmotili starih dreves, so breze krožno “obzidali” s kamni in tako poskrbeli za privlačno rešitev, ki omogoča posedanje pod krošnjami. Ohranili so tudi oreh in lesko, ob dovozu in terasi, na katero stopajo iz dnevne sobe, pa zasadili oljki, ki s srebrnozelenimi listi privabljata vedrino v okolje. Četudi burja v Vipavski dolini velikokrat izkazuje svojo moč, je družina v bivalnih prostorih tako rekoč ne sliši.
“V stari hiši je ob burji vselej kaj rožljajo in smo čutili prepih ob oknih in vratih, v novi hiši pa sploh ne zaznamo, da se zunaj kaj posebnega dogaja. Nobenih premikov ni in nobenega pokanja, ko zunaj zavija burja. Tako da šele takrat, ko pogledamo skozi okno, vidimo, kako se je treba obleči,” razlaga zadovoljni lastnik Lumarjeve hiše.
Fotografije: Jasna Marin
