Ena stvar je sanjariti o radikalnih življenjskih spremembah. Nekaj povsem drugega pa je te sanje uresničiti. Družina iz Ljubljane si je upala in je znala. Predstavljamo vam njihov novi dom v Kojskem v Goriških Brdih.
Milena in Uroš Peterc sta se v najlepših letih življenja, pri štiridesetih, odločila za prelomnico. Zaželela sta si spremembe okolja, hrepenela po tem, da bi ustvarjala nekaj trajnejšega, zato sta se podala na pot iskanja novega doma. Za nepremičnino svojih sanj sta oprezala vsepovsod, tudi v tujini, čez lužo, drugod po Evropi … vendar na koncu ugotovila, da je doma najlepše – in kupila posestvo v čudovitih Goriških brdih, na katerega sta naletela tako, kot se zgodijo vse najlepše stvari v življenju – po naključju.
Na posestvu je takrat stala dotrajana hiša, ki na prvi vtis ni dajala veliko upanja. Milenina prva reakcija ni bila prav spodbudna, vendar sta jo kaj hitro prepričali dve stvari. Najprej to, da je bil Uroš popolnoma prepričan, da ima posestvo velik potencial. Drugi plus pa je bil dih jemajoč pogled, ki ob jasnem vremenu sega čez Goriška Brda vse do morja. Milena v šali pove, da je se vsake toliko časa vendarle splača zaupati možu, saj je danes tukaj zelo srečna.
PRED PRENOVO
Nadaljevanje zgodbe, torej od trenutka, ko je padla odločitev za nakup, pa je bilo precej avanturistično. Takšne prenove se namreč ne da voditi iz Ljubljane, zato sta se Milena in Uroš odločila, da se skupaj z otrokoma – ki pa nista bila najbolj navdušena – preselita kar v neposredno bližino in se popolnoma posvetita temu projektu.
»Nekaj časa je bilo kar veliko skepse in kar nekaj vprašanj, kaj nam je bilo tega treba. Mislim, da tisto leto nisva bila izbrana za najbolj priljubljenega starša v Sloveniji,« povesta v smehu.
MED PRENOVO
Vzhodno in zahodno krilo
Pri prenovi sta predvsem upoštevala željo po intimnosti in dejstvo, da bosta njuna »ptička« kmalu odletela iz gnezda. Zato sta skupaj z arhitektom dom razdelila na vzhodno in zahodno krilo; tako imata otroka svoji sobi in kopalnico na enem, Milena in Uroš pa na drugem koncu hiše.
Dragocenosti s sentimentalno vrednostjo
Nadalje sta precej časa namenila opremljanju, ki je opravljeno z izrednim občutkom za estetiko, za katerega pravita, da je odraz njunih let. »Rada bi izpostavila, da si po štiridesetem zaželiš delati nekaj zase in ti mogoče mnenje drugih ni več na prvem mestu. Tako da sva preprosto res samo sledila nama, hiša je popolno ogledalo naju, tistega, kar je nama všeč,« pove Milena in doda, da jim je bila glavno vodilo to, da se obdata s stvarmi, ki jima veliko pomenijo.
Vnaprej sta razmišljala o tem, kam jih bosta postavila in kako jih bosta združila z interierjem. Mileni veliko pomeni skrinja, v katero je njena pokojna mama spravila vse svoje imetje, ko je v 60. letih prejšnjega stoletja potovala čez lužo. Uroš pa se je že v zgodnji mladosti od očeta nalezel strasti do starih predmetov, pohištva, knjig in tudi do starega porcelana. Ker je bil oče v 80. letih trgovski predstavnik, se je družina preselila v Varšavo. Tudi Uroš kot mlad fant ni bil navdušen nad to spremembo okolja, medtem ko se danes ob kosih družinske dediščine zelo rad spominja tega obdobja. Vitrina z intarzijo, jedilna miza in stoli, ter porcelan, za katerega sta si v kuhinji omislila prav posebno veliko vitrino, vse to so dragocenosti, ki imajo veliko sentimentalno vrednost.
Interier, prepleten z umetnostjo
Za piko na i pa so tu še številna umetniška dela, ki sta jih oba zbirala že od mladih let, saj jima je umetniški duh dobesedno položen v zibelko.
»Prvi spomini, kar jih imam, so strmenje v slike, ki so bile izobešene po hiši in razmišljanje, kaj to je… Oče in mama sta imela več družinskih prijateljev, priznanih slikarjev. Tako da sva bila eden in drugi obkrožena z nekim duhom, da se ceni umetnost in umetnike,« pojasni Uroš.
Turizem z dodano vrednostjo
Na koncu oba priznata, da se v Brdih počutita odlično. Pravljična pokrajina, ugnezdena na pol poti med Alpami in Jadranom, z obiljem zanimivosti in doživetij, jima je enostavno zlezla pod kožo in začrtala tudi njuni nadaljnji poti. Medem ko se Uroš še naprej udejstvuje v svojem poklicu tolmača, je Milena karierno začela čisto od začetka. Povsem se je posvetila turizmu in na prenovljeno posestvo odprla vrata tudi gostom, ljubiteljem vina, kulinarike, lepe narave in umetnosti → Posestvo Peterc.
Arhitektura: Lidija Manfreda, Studio M
Glavni nadzornik del: Damjan Stolfa
Styling: Gruša Zorn
Fotografije: Arhiv lastnikov, Lovro Rozina
