Prizidkov se morda res drži slab sloves, sploh ker ga dosledno utrjujejo ponesrečeni samograditeljski primeri po vseh slovenskih krajih. A v resnici je strokovno izveden prizidek lahko ne samo prostorska, ampak tudi estetska nadgradnja osnovnega objekta. In točno takšnega so dodali Varstveno-delovnemu centru Ince iz Mengša. Lesen prizidek je velika pridobitev za zaposlene in uporabnike, ki imajo motnje v duševnem razvoju.
»Varstveno delovni center INCE je regijski zavod, ki ponuja varen dom in ustvarjalno delovno okolje za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Izvajamo storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji in institucionalno varstvo. Naša hiša ponuja varen dom, nadomešča funkcijo doma, zato se zaposleni trudimo, da ustvarjamo domačnost, toplino. Naše poslanstvo je skrb za ranljive,« pove direktorica Vladka Pacek.
Stavba iz leta 2000, v kateri imajo svoje prostore, žal ni bila povsem prilagojena njihovim potrebam, saj so pogrešali pritlične, negovalne sobe, med epidemijo covida niso imeli ustreznih izolacijskih prostorov, prav tako niso imeli dovolj pisarn za zaposlene. Tako je padla odločitev, da rekonstruirajo obstoječi objekt in zgradijo lesen prizidek, kar so zaupali arhitekturnemu biroju Jereb & Budja arhitekti, s katerim so uspešno sodelovali že v preteklosti.
Umestitev prizidka v prostor
Prizidek, ki meri 97 m2 in predstavlja nadaljevanje južnega trakta objekta, so oblikovali v sozvočju z lokacijo, ki je na robu vaškega prostora. Pogledi se odpirajo v naravo, zraven je baročni zvonik in vse to je bilo upoštevano pri načrtovanju. Sledili pa so tudi želji po gradnji z naravnimi materiali.
»Vsekakor je najprej treba pogledati tiste kvalitete, ki so prisotne. V tem primeru je lokacija s pogledom na Kamniško-Savinjske Alpe in ravna polja pred njimi ena izmed ključnih sestavin objekta,« pravijo arhitekti in dodajo, da so kot gradbeni material izbrali les oziroma montažno gradnjo, ki je predvsem hitra in ponuja še druge prednosti. »Les je naraven material in z naravnimi materiali je možnost ustvarjati ambiente in prostore bivanja, kjer se ljudje počutijo dobro. Dodaten plus je tudi izkoristek prostora, saj križno lepljeni nosilci oziroma stene zavzemajo zelo malo prostora in smo dodatno izkoristili prostor za namene, ki jih uporabniki potrebujejo.«
»Naši uporabniki težje regulirajo svoje notranje procese in je veliko več nemira. In v stiku z naravnimi materiali, z mehkimi prostori, se umirja tudi njihova notranjost, kar vpliva tako na njihovo počutje in odnose kot tudi na delo,« potrjuje direktorica.
Uporabo lesa v konstrukciji so nadgradili še z drugimi naravnimi materiali, na primer linolejem v sobah, teraco tlakom na hodnikih in v prostorih, ki imajo večjo obremenitev, ter s steklenimi odprtinami, ki omogočajo pristnejši stik uporabnika z zunanjostjo in lažje prehajanje na vrt.
Nove sobe, pisarne in prostori za nego
S prizidkom so na novo uredili pet dvoposteljnih sob za uporabnike, prostore za nego, kopalnice, negovalno kopalnico, sanitarije, prav tako so razširili oziroma prilagodili pisarniški program, ki je bil za zaposlene v obstoječem objektu rahlo podhranjen.
Novi prostori omogočajo dostop in premike gibalno oviranim. Prostori so bolj psihološko in telesno-fizično obvladljivi. Omogočajo omejevanje in širjenje okužb ter bolj kakovostno izvajanje storitve institucionalnega varstva, socialne oskrbe in zdravstvene nege.
Rekonstrukcija obstoječega objekta
K temu seveda veliko prispeva tudi rekonstrukcija obstoječega objekta, velikega 155 m2. V njem so obnovili inštalacije, požarni sistem, hkrati pa pridobili še dve dvoposteljni sobi, negovalno kopalnico, sestrsko sobo, shrambo za zdravniške potrebščine, sobo za obiske in prostore za zaposlene. Nov vhod ima zdaj urejen dostop za invalide in dostop z bolniško posteljo, na novo so izdelani toplotna izolacija strehe in stropa ter prezračevanje in hlajenje obstoječih sob.
Barvna paleta in dekoracije
Barvna paleta prizidka je izbrana načrtno. »Barvno paleto v resnici narekuje dejavnost, s katero smo se tukaj srečali. Menimo, da je treba uporabnikom zagotoviti varno okolje, kjer se lahko samopomirijo, in to se doseže z izborom barv, ki ne evocirajo hektike, ne silijo človeka k preveliki aktivnosti. Po principu psihologije barv so to umirjene barve, naravni odtenki,« pojasnijo arhitekti.
Na različne načine so v ambient dodali tudi umetniška dela, za katera so poskrbeli kar uporabniki sami. Izvajajo namreč lastni program v slikarski in keramični delavnici, vezenju in glasbi. V prizidku tako lahko občudujemo njihove luči, ploščice, ki krasijo pult, in vezene slike živahnih barv.
Urejene zunanje površine
Sicer pa je okras objekta tudi na novo urejena okolica, s katero so pridobili dodatna parkirna mesta in pokrito kolesarnico, uredili park, prav tako so ohranili stara in zasadili nova drevesa, ki bodo pomagala ustvariti mikroklimo zunanjega prostora. Vrt ima tudi nove tlakovane in parkovne površine, košarkarski koš, gugalnico ter bioklimatsko pergolo na južni strani. Zdaj bodo stanovalci lahko tudi v vročih poletnih mesecih uporabljali zunanje površine. Svoj prostor pa imajo tudi račke, ki so bile v času izgradnje preseljene in so jih uporabniki komaj dočakali, da so spet z njimi.
»Prizidkarstvo je v Sloveniji dobilo negativno konotacijo. Če smo iskreni, pa je gradnja prizidka pravzaprav najbolj trajnosten način reševanja programskih in prostorskih stisk. V splošnem se zadnje čase veliko pogovarjamo o tem, da je treba najprej preveriti, ali je možno stvari obnoviti, prenoviti, dodelati, da je to bolj trajnostno kot rušiti in vzpostavljati na novo,« še sklenejo arhitekti.
Avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja, Nina Majoranc Peršin
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
