Klasična gradnja zlasti v mestih odvzame naravi veliko zelenih površin, vendar pa ji lahko delček zelenja povrnete z ozelenitvijo streh in ne nazadnje tudi sten.
Zelenje v mestih in tudi drugod v strnjenih naseljih je kakor balzam za dušo in pljuča – rastline namreč filtrirajo zrak in ga obogatijo s kisikom, poleg tega je pogled na zelenje vselej osvežujoč in nam vliva energijo. Vendar pa ni povsod prostora za drevesa, parke in zelenice. Zato pa je marsikje prostor za zelene stene.
Oče zelene vertikale
Vertikalne ozelenitve so še precej redka, a dobrodošla zanimivost, ob kateri si lahko zgolj želimo, da bi jih zlasti v mestih bilo vedno več. Za razvoj vertikalnih vrtov je zaslužen francoski botanik Patrick Blanc, ki je v zelenih stenah združil znanost in umetnost: prvo ozelenjeno steno je zasnoval v 80. letih prejšnjega stoletja. V Evropi je po njegovi zaslugi že veliko ozelenjenih sten, največ v Franciji, najzanimivejša med njimi pa je v atriju pariškega hotela Pershing Hall, kamor radi zaidejo turisti in tudi domačini in uživajo ob pogledu na gosto zelenje.
Silno zanimiv je tudi pogled na 25-metrski vertikalni vrt, imenovan L’Oasis d’Aboukir, v 2. okrožju Pariza. Navpični vrt pokriva steno petnadstropnega bloka, na njem pa raste 7600 rastlin.
Blank je pri svoji domislici upošteval, da rastline za rast ne potrebujejo prsti, saj jim zemlja nudi zgolj mehansko oporo. Dokaz za to, da ogromno rastlin uspeva neodvisno od podlage, najdemo tudi v naravi – v tropskih gozdovih in ne nazadnje tudi ponekod v gorskih skalnatih višavjih je namreč mogoče najti rastline, ki ne rastejo v zemlji, temveč se bodisi oprimejo dreves ali kamnitih sten. So pa za rast nujno potrebni minerali in voda; slednja namreč v kombinaciji z ogljikovim dioksidom in sončno svetlobo rastlinam omogoča fotosintezo.
Zrak med koreninami in steno
Korenine rastline, ki rastejo na stenah stavb, lahko kaj hitro poškodujejo stene, saj poganjajo vse globlje in globlje ter s tem povzročajo razpoke v stenah. Zanimivo pa je, da če rastlinam redno dovajamo vodo, lahko preprečimo poškodbe sten, saj se ob rednem zalivanju korenine razraščajo zgolj po površini stene in ne zaidejo v globine. Še bolje pa je, če uporabimo posebno ogrodje in podlago, v katero so posajene rastline. Oboje z odmikom pritrdimo ob steno in tako zagotovimo, da fasada ostane nepoškodovana in da med njo in zelenjem lahko nemoteno kroži zrak.
Nosilna konstrukcija
Za rast rastlin v vertikalni liniji je torej najprej potrebno nosilno kovinsko ogrodje, ki se z odmikom pritrdi na steno, nanj pa se, kot priporoča Blanc, nanizajo 10 mm debele PVC-plošče, na katere sta pritrjeni po dve plasti 3 mm debelega poliamidnega filca. Slednji deluje podobno kot mah, ki v naravi nudi oporo koreninam številnih rastlin. Seveda so rastline že prej posajene v plošče s filcem, saj se morajo korenine dobro oprijeti podlage, preden jih postavimo v navpično lego. V nosilni sistem so napeljane še cevke z ventili (te so del kapljičnega namakalnega sistema), ki omogočajo kontrolirano dovajanje vode in mineralnih snovi prek filca do korenin. Voda, ki v navpični liniji odteka po steni navzdol, se na dnu zbira v posebnem kanalu, od koder se znova požene po cevi navzgor in kroži.
Kam z zeleno steno
Najbolj vpadljiva so zagotovo ozelenjena pročelja velikih stavb v velemestih, saj tam poskrbijo za učinkovito filtracijo zraka in so izjemno prijetne za oko. Lahko pa so zelene vertikale zanimive tudi za lastnike zasebnih hiš. Vertikalni vrtovi so primerni za vse vrste sten, ne glede na njihovo velikost, saj so razmeroma lahke – skupna teža jeklene konstrukcije, panelnih plošč, filca in rastlin na kvadratni meter znaša manj kot 30 kilogramov.
Zelene stene bodo uspevale tudi v stanovanju, če imajo v njem dovolj svetlobe oziroma ustrezne luči, ki spodbujajo rast rastlin. Takšne stene so koristne za odpravljanje sindroma bolnih stavb, ki se dandanes marsikje pojavlja zaradi uporabe in slabega vzdrževanja ter čiščenja klimatskih naprav in neprimernih prezračevalnih sistemov.
Prednosti zeleni sten
• Večja toplotna izolativnost.
• Rastline izboljšajo kakovost zraka.
• Poleti nekoliko nižja temperatura zaradi izhlapevanja vlage skozi liste.
• Hrup je manj slišen.
• Dodaten življenjski prostor za mnoge živali in rastline.
• Boljše počutje ob pogledu na zelenje.
Izbira rastlin
Katere rastline lahko izberemo za ozelenitev sten? Najprimernejše so razne vrste počasi rastočih nizkih trajnic, denimo prezimno trdne vrste homulic (sedumi), hojhere, krajše okrasne trave, kamnokreči, netresk, navadni jelenov jezik, timijan, žajbelj, trajne euforbije pa tudi kakšna trdoleska bo ob vznožju stene lepo uspevala. Če boste zeleno steno zasnovali kot zelenjavni vrt, vanjo posadite listno zelenjavo.
Pri izboru rastlin poskrbite, da so na vrhu rastline, ki potrebujejo manj vode, bujno rastoče oziroma tiste, ki porabijo več vode, pa naj bodo v spodnji polovici stene, saj se voda od padavin ali zalivanja steka navzdol. Paziti je torej treba, da bodo rastline dobile dovolj vode in mineralov – oboje se najlaže dovaja z namakalnim sistemom. Da pa bi ohranili lep videz rastlin, bo nekajkrat letno odstraniti uvele liste, odmrle cvetove in porezati rastline, ki so predolge. Tako bodo zelene stene ostale lepe tudi več let in morda celo desetletij.
Fotografije: Jasna Marin, Ipot, Flickr, Greenworks, Wikimedia Commons
