Na prvi pogled morda res deluje, kot da lahko sofisticiran učinek prelivanja barv na stenah dosežejo le izkušeni mojstri. Vendar v resnici ombre tehnika pleskanja ne zahteva posebnih spretnosti. Potrebujemo le kanček kreativne žilice in nekaj vztrajnosti.
Ombre tehnika barvanja, za katero je značilen počasen prehod iz temnejšega proti svetlejšemu odtenku, že dolgo ni več omejena samo na frizerske salone. Trend senčenja barv je mogoče opaziti tudi na področju notranjega oblikovanja. Najdemo ga na zavesah, pohištvu, ploščicah, pa tudi na večjih stenskih površinah. Z mešanjem barv lahko ustvarimo vse od zelo mehkega, komaj opaznega prehoda, do pravega impresionističnega stila, ki ga dosežemo z grobimi potezami čopiča in močnimi barvnimi kontrasti. Končni izgled lahko popolnoma prilagodimo svojim željam in prostoru, brez dvoma pa bo dekorativni učinek prelivanja barv v prostoru ustvaril karizmatičen in unikaten videz.
Izbira barvne palete
Zelo priljubljeno je kombiniranje bledih in temnejših različic enake barve, kot tudi nevtralnih barv v kombinaciji z belo. Seveda pa so možnosti pri oblikovanju barve palete praktično neomejene. Kot dober vir inspiracije nam lahko služi tudi narava. Vse od prelivanja barv na večernem nebu, do gorskih pasov, ki jih postopno zakrivajo meglice in oblaki.
Pri kombiniranju barv iz različnih barvnih skupin pa velja premisliti, ali nam bo všeč tudi odtenek, ki bo nastal pri njunem prehodu. Z mešanjem rdeče in zelene, ki si v barvnem krogu stojita nasproti, dobimo na primer rjav ali umazano siv odtenek, ki nas lahko morda negativno preseneti. V takšnem primeru je boljše izbrati prehod iz rdeče proti beli, ter na drugi strani iz bele naprej v zeleno.
Pri oblikovanju barvne palete si lahko pomagamo s HGMIX INTERIOR COLOUR COLLECTION barvno karto, ki omogoča izbiro med kar 1194 barvnimi odtenki.
Kako se lotimo dela?
Barve s pomočjo valjčka nanesemo na steno v več pasovih, med katerimi pustimo nekaj praznega prostora. Pasovi so lahko različno široki ali oddaljeni drug od drugega, odvisno od končnega izgleda, ki ga želimo doseči. Da bodo pasovi čez celo širino stene v enaki višini, si lahko pomagamo z maskirnim trakom ali oznakami s svinčnikom.
V kolikor želimo ustvariti mehke, bolj tekoče prehode, naj bodo pasovi ožji in bolj oddaljeni drug od drugega. Pomagamo si lahko tudi tako, da dve sosednji barvi še pred nanosom na steno zmešamo v enakem razmerju, ter na ta način dobimo novo barvo, ki se bo popolnoma prilegala obstoječemu spektru. Če postopek nadaljujemo, lahko z mešanjem barv ustvarimo praktično neomejeno število novih odtenkov, ki nam bodo pomagali ustvariti učinek enakomernega prelivanja. Poskrbeti je potrebno le, da bomo imeli pri roki dovolj podstavkov za mešanje barv.
Dokler je barva še sveža, nato s suhim ali rahlo omočenim, čistim čopičem, ter s križnimi gibi zabrišemo prehode med pasovi. Poskušamo delati z barvo, ki je že na steni. Dodatno barvo s čopičem nanesemo na steno le po potrebi, odvisno od širine praznega prostora, ki smo ga pustili med pasovi. Pomagamo si lahko tudi z zelo širokim čopičem, kjer vsako polovico pomočimo v eno od dveh sosednjih barv, nato pa z vodoravnimi potegi ustvarimo gladek prehod.
Če smo se barvanja lotili v poletnem času, ko se barva zaradi višjih temperatur praviloma suši nekoliko hitreje, bo potrebno čopič večkrat rahlo omočiti z vodo. Da ne bi poškodovali obstoječega nanosa barve, vode nikoli na škropimo neposredno na steno. Če delamo na večji površini, je prav tako priporočljivo, da se omejimo na manjši del stene nekje do širine dveh metrov in z delom nadaljujemo postopno, da preprečimo prehitro sušenje barve.
Čudovita lastnost ombre tehnike je tudi v tem, da dopušča veliko prostora za napake. Po potrebi se lahko vedno vračamo nazaj, popravljamo prehode, z dodatnim nanosom ustvarimo nekoliko več globine, ali celo dodajamo nove odtenke. Potrebujemo le nekaj vztrajnosti in dovolj čistih čopičev, da se bomo lahko med delom popolnoma posvetili ustvarjanju.
