Stavba z bogato zgodovinsko dediščino, ki sega v davno leto 1914, je po zaslugi belgijskega arhitekta Toma Thysa dobila novo življenje. Kako združiti klasični oblikovalski jezik s potrebami današnjega življenjskega ritma? Po videnem sodeč je rešitev povsem jasna, pa tudi edina smiselna.
Hiša Aristo iz leta 1914 je dolgo časa samevala na pobočju doline Trigno. Privlačna pa ni bila le zaradi svoje arhitekturne podobe, temveč tudi zaradi lokacije in razgledov na bližnja polja, hribe in gozdove. Njen velik potencial ni ostal skrit arhitektu Tomu Thysu, ki je ohranil klasičen oblikovalski jezik in ga nadgradil s kakovostnim, a ne izstopajočim pohištvom ter mehkimi barvnimi odtenki.
Pri tem so ga navdihovala dela Andere Palladia, renesančnega arhitekta, ki je inspiracijo iskal v rimskem in grškem stavbarstvu.
Objekt sestavljajo bivalni del in dva spalna prostora, v popolnoma simetrični sestavi. Hodnik in servisni prostori so odrinjeni na obod, s tem pa tloris ostaja jasen, a hkrati preprost. Bogata prostorska izkušnja je predvsem jasna v pritličju, ki ga predstavlja velik dnevni prostor in dve simetrično razporejeni spalnici v etaži.
Spalnici se ponašata s prekrasnim razgledom na dolino, ki ga lahko občudujete kar iz udobja zakonske postelje. Poleg spalnih prostorov sta v etaži še kopalnica in manjši pisarniški kotiček, integriran v vzdolžni hodnik. Mansarda, dostopna po lestvi, nima jasnega programa, temveč je namenjena sprostitvi, tudi spanju ali bivanju.
Celotno oblikovanje prostora se osredotoča na nujnosti. Na videz asketska zasnova pa ponuja vse, kar za današnji življenjski ritem potrebujete. Praktični pripomočki so subtilno skriti v majhnih servisnih sobah v pritličju in ne prekinjajo energijskega toka v prostornem bivalnem delu.
Pogledi so speljani navzven, na prekrasno okolico, ki obdaja hišo Aristo, zaradi česar boste na belih stenah zaman iskali umetniška dela. Polkna v vročih poletnih dneh pa poskrbijo za nekaj prijetne sence in hkrati ustvarijo subtilno igro svetlobe. Z dnevnega prostora je urejen dostop na sončno teraso z velikim bazenom, ki se lagodno razteza proti pokrajini.
Fotografije: Lorenzo Zandri
