Riba Alenka: leseni izdelki z vonjem po poletju

Tako je žalostno obsedela na samotni plaži in začela rezljati kos naplavljenega lesa, po nekaj minutah pa je v njenih rokah nastala prva ribica. Od takrat naprej ni več mogoče šteti, koliko ribic je iz njene delavnice odplavalo v svet. »Če bi se še enkrat rodila, bi bila arhitektka,« pove Alenka, ki je v izdelovanju ribic našla življenjsko ravnotežje. Kot protiutež delu v pisarni. S svetilničarjem Ičom, ki jo je posredno spodbudil k ustvarjanju, sta pred časom v miru spila kavo, njena ribica pa danes krasi tudi njegov svetilnik.

»Po dolgem času sem ga obiskala. Pred časom sem mu namreč poslala svoj intervju in podstavek za kavo, nisem pa vedela, kakšen bo njegov odziv. Tako sem dve leti kasneje na Odprti kuhinji spoznala dve Hrvatici, ki sta pristopili in mi dejali, da vsak dan pijeta kavo z mojimi ribicami. Seveda me je zanimalo, od kod jima moja ribica. Pa sta pojasnili, da jo Ičo rad uporablja za podstavek za kavo. Lani sem se tako oglasila v svetilniku, skuhal mi je kavo in mi z velikim navdušenjem pripovedoval, kako ne more verjeti, da se s tem lahko nekdo preživlja. Ni bil ljubosumen, daleč od tega. Razvila se je debata in tako sem mu v zameno za dve njegovi ribici poslala sto metrov debelejše vrvice, ki jo rad uporablja za izdelavo verižic z ribicami,« pripoveduje Alenka.

In zakaj prav ribice? »Motiv predvsem izvira iz moje velike ljubezni do morja, poletja in počitnic. Poleti se znebimo stresa in gledanja na uro. Umirimo se od vrtinca vsakdana. Ribice so simbolika poletnega miru. Januarja, ko vlada turobno vreme, me tako prav ribice opomnijo, da me le še pol leta loči od morja. Tako se kljub nizkim temperaturam preslikam na plažo, kjer rezljam ribice. Te so mi motivacija v zimskih dneh, kot zlate ribice, ki izpolnjujejo želje. Meni moje ribe izpolnjujejo več želja. Željo po ustvarjanju in delu z lesom. Najraje uporabljam odpadke lesa, pa tudi naplavine, ki jih morje izloči na obalo. To so najlepše deske, ali pa tiste s kozolcev, ki imajo prav posebno patino,« pojasni ustvarjalka.

Ribice pa so poskrbele tudi za številna nova poznanstva. Kot prizna sama, je prav po njihovi zaslugi spoznala mnogo srčnih ljudi, od fotografov, ki so ovekovečili ribice, do bližnjega mizarja, ki ji je v uporabo ponudil svojo delavnico. »Ko sem se po ločitvi odločila, da obdržim hišo, mi je ostal tudi kredit. Od samega začetka nisem uporabljala strojev za izdelavo ribic, ob kreditu pa se je pokazala potreba po dodatnem zaslužku, zato mi je prijatelj posodil tračno žago. Čeprav je bilo sprva mišljeno le za nekaj tednov, je z menoj ostala kar osem let. Najprej sem izrezovala ribe iz obdelanega parketa, tega je hitro zmanjkalo, zato sem se ob priliki ustavila pri bližnjem mizarstvu. Mlajšega lastnika sem prosila, če bi mi na CNC stroj izrezal ribice, vendar stroji niso bili primerni za tako drobne figure. Najinemu pogovoru se je pridružil starejši lastnik Pavle, ki ga je zanimalo, kaj počnem in kaj mi bodo ribice. Pa se to sploh splača, me je povprašal in dejala sem, da se, četudi mi pokrije dve položnici, je vredno. To mu je seglo do srca in ponudil mi je svojo delavnico obenem pa tudi pomoč. Zagotovil mi je, da me bo poklical, ko bo imel kaj odvečnega lesa in si shranil mojo številko v imenik kot Riba Alenka. To ime se mi je zdelo simpatično in tako je ostalo,« razlaga ustvarjalka, katere ribice so s spletno platformo postale prepoznavne tudi onkraj slovenskih meja. Ravno na dan najinega pogovora je nekaj rib odplavalo čez Atlantik v Ameriko. Kot prizna, si niti v najbolj divjih sanjah ni predstavljala, da bo posel nekoč tako zrasel: »Predstavljala sem si, da zaslužim 20 evrov na teden. Ko sem začela, si sploh nisem mislila, da bi kdo kupil moje izdelke. Nisem se znala cenit, nisem cenila svojega dela.«

Med njenimi izdelki lahko opazite tudi motive srca in hišk, vsekakor pa imenu primerno prevladujejo ribice. »Pogosto me sprašujejo, če bi upodobila še kakšno drugo žival. Za srček me kdo še prepriča, saj se v srčku skriva simbolika ljubezni do lesa. V hiškah pa vidim simbol, da s svojim ustvarjanjem odplačujem kredit za hišo. Dobila sem tudi povpraševanja za deske nekoliko nenavadnih oblik in tako ustvarila kolekcijo, kjer je mogoče servirne deske nenavadnih povezovati med seboj. Nisem nikoli mislila, da bom tako uspešna pri prodaji ribic. Očitno je ljudi, ki imajo radi morje, res veliko,« pove Alenka. Med njenimi izdelki najdete tudi ribice odtisnjene na predpasnike in majice. Ribic, ki so doslej odplavale iz njene delavnice, ne šteje več. Nekoč si je številke še uspela zapisovati na steno zraven žage, danes ji to ne uspe več. »Upam, da jih je za eno Jadransko morje,« reče z nasmeškom in navihano zaključi: »Zdaj pa je potrebno napolnit še oceane.«

Več: www.ribaalenka.com