Sredi ničesar, v pustinji ob pobočju Andov, je zrasla zanimiva novogradnja. Arhitekti iz studia Estudio Alberto Tonconogy y Asociados so na željo naročnika ustvarili objekt, ki spominja na dva ločena skednja ter ju povezali s steklenim hodnikom.
Arhitekti le redko dobijo priložnost oblikovati objekt, katerega že sama lega omogoča intimnost, brez ozira na okoliške stavbe. Ta priložnost se je ponudila arhitektom studia Estudio Alberto Tonconogy y Asociados, ki so sledili tipologiji tamkajšnjega območja in ustvarili novogradnjo z mislijo na tradicionalne kamnite hišice, tako imenovane pircas, ki jih naseljuje lokalno prebivalstvo.
Na tem mestu je nekoč že stal objekt, od katerega pa je ostala le kamnita stena, ki so se jo arhitekti odločili vkomponirati v koncept. Postavili so dva ločena sodobna skednja s kovinsko konstrukcijo in ju prekrili s kortenom, na posamičnih mestih pa konstrukcijo podprli z armiranim betonom.
Objekt je bil sprva zamišljen kot en sam, da pa bi poudarili mogočne vizualne komponente, so se ga odločili ločiti v dva dela. Prva stavba je tako namenjena druženju in dnevnemu delu, druga pa spalnemu, bolj intimnemu delu. Volumna med seboj povezuje stekleni hodnik, ki lebdi v zraku, s čimer so še poudarili lahkotnost povezovalne konstrukcije in težo obeh prizemljenih delov.
Poseben izziv je predstavljala tudi konstrukcija, saj se objekt nahaja na dokaj odročnem območju, zato vse vrste gradnje niso prišle v poštev. Odločili so se za fleksibilen konstrukcijski sistem, v celoti zgrajen iz vnaprej izdelanih kovinskih elementov. Ti počivajo na betonskih temeljih, tako po fasadi kot po strehi pa jih pokrivajo paneli iz kortena z dobrimi termičnimi lastnostmi.
Zaradi odročne lege so bili primorani arhitekti najti tudi učinkovit načrt za delovanje objekta. Energijo pridobivajo s pomočjo sončnih panelov, sistem z vodo omogoča ponovno uporabo. S temi karakteristikami so ustvarili okolju in uporabniku prijazno domovanje, ki omogoča pobeg od mestnega življenja, daleč v neokrnjeno naravo.
Fotografije: Luis Abba
