Ni presenetljivo, da o rastlini, ki jo poznamo vsi, vemo zelo malo. Zvončki nas opomnijo na pomlad, raznežijo nas; marsikdo jih nabere šopek ali dva. Kogarkoli bi vprašali, bi znal opisati osnovne značilnosti: bel cvet s tremi perigonovimi (cvetnimi) listki na dolgem, zelenosivem peclju. Sicer pa so vsi enaki, mar ne?
V resnici niso popolnoma enaki, a razlike opazijo le najbolj pozorni in radovedni. Med take spada vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jože Bavcon. Kdo ve, koliko ur je v več kot dveh desetletjih prebil sklonjen ali na kolenih, ko je iskal posebnosti njihovih cvetov. Začel je zbirati te posebneže, jih saditi v lončke in skrbeti zanje v gredah Botaničnega vrta. Šele po večletnem opazovanju se je lahko prepričal, da drugačnost posameznega cveta ni le muha enodnevnica, ampak stabilna genetska posebnost. Številna spoznanja je strnil v knjižici Navadni mali zvonček, ki je leta 2008 izšla pod okriljem Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani v okviru Biotehniške fakultete.
In kakšne so te posebnosti, ki posamezne rastlinice ločijo od drugih?
Navadno so le trije perigonovi listi, lahko pa jih je več ali celo manj: samo dva ali pa od štiri do sedem. Na teh zunanjih cvetnih listih bo pozorno oko lahko opazilo zelene proge ali lise na spodnjem robu. Notranji krog iz treh manjših lističev kaže še večjo raznolikost: drobne lise, kremasto obarvani robovi, tanke črte ali pasovi, različni odtenki zelene in vse do rumene barve. Najti je mogoče tudi zvončke s po dvema cvetovoma na istem stebelcu ali pa dve cvetni stebelci iz iste čebulice. Čeprav v Sloveniji uspeva ena sama vrsta malega zvončka (Galanthus nivalis), lahko radovedni opazovalec zazna vrsto posebnih značilnosti.
O svojih dognanjih je dr. Bavcon objavil več člankov v tujih strokovnih revijah, tudi skupaj s sodelavci. Hkrati se je povezal z vrtnarijami v tujini, kjer se prav tako povečuje zanimanje za posebnosti med zvončki. Uspelo mu je razmnožiti nekaj teh slovenskih posebnosti in jih ponuditi tujim zbirateljem, ki so za posamične redkosti pripravljeni plačati presenetljivo veliko: več kot 500 evrov za zvonček G. nivalis ‘Nova Gorica’! ali pa G. nivalis ‘Ljubljana’, ki so ga na spletni dražbi v dveh urah prodali za 350 evrov!
V tujini je tako priznanih 98 različic, ki odstopajo od običajne podobe navadnega malega zvončka, pri nas pa imamo priznane štiri sorte, od teh dve prav letos. Sistematično zbiranje in proučevanje teh posebnosti je dr. Bavcona navedlo k zamisli, da bi jih predstavil ljudem, ki jih zanimajo rastline.
Tako je v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti v Ljubljani od 28. februarja do 2. marca 2025 potekal že 10. festival zvončkov. Na letošnjem festivalu so predstavili nove sorte in še neopisane različice navadnega malega zvončka. Zvrstilo se je tudi več predavanj, katerih osrednja tema so bili seveda zvončki. Pozabili niso niti na najmlajše, ki so jim ponudili raziskovalno beležnico za samostojno raziskovanje vrta in možnost nagrad, na voljo pa so bile tudi različne delavnice in poslikava obraza. Podrobnosti najdete na spletni strani Botaničnega vrta.
Posebna zanimivost pa je, da je predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar prevzela častno pokroviteljstvo nad 10. festivalom zvončkov.
Fotografije: dr. Jože Bavcon
