Hiša v Kamniku je sicer zelo sodobna, ne skriva pa spoštovanja do tradicionalnih vrednot. V njej mlada dinamična družina sonaravnosti ne živi zgolj na papirju. Celo po sveža jajca jim ni treba na tržnico.
Oba lastnika, Miha in Neža Bogataj, sta odraščala v hišah, a preden sta postavila svojo, sta 10 let bivala v bloku na 25 kvadratnih metrih. Ko se jima je rodil prvi sin, sta vse bolj čutila željo po stiku z naravo, željo, da bi videla svoje otroke odraščati na vrtu. Tako sta iskala parcelo in jo našla ob Kamniški Bistrici, kjer je začela nastajati zgodba njune lesene hiše.
Lunin les
Zgradila sta sodoben lesen objekt, ki je pasiven, energetsko učinkovit in predvsem iz naravnih materialov: ilovice, kamna in slovenskega, lokalnega lesa, pri katerem sta pazila tudi na to, kdaj je posekan in kako sušen.
»Tukaj na podeželju stari ljudje dobro vejo, da se gre domač les sekat ob stari luni, to pomen tik pred mlajem. Takrat ima bistveno daljšo obstojnost in manj vlage. To pomeni, da je lunin les trajnejši,« pripoveduje Miha Bogataj.
Križnomozničeni elementi
Pomembno je poudariti, da hiša ni narejena po sistemu bolj znanega križno lepljenega lesa, ampak je les vezan z mozniki (bukovimi žeblji) in torej v njem ni nobenih lepil.
Sistem masivne lesene gradnje iz križnomozničenih elementov je preplet tradicionalnega znanja, kot so mozničili lesne zveze kozolcev, ter sodobne CNC tehnologije. Poenostavljeno rečeno so deske zložene v eno in v drugo smer ter nato spojene skupaj s predvrtanimi in zabitimi lesenimi žeblji, ki jim pravimo mozniki. Zelo pomembno je, da so mozniki bolj suhi od lesa, da po vtisnjenju v deske pridobijo njihovo vlago in nabreknejo. Tako dobimo masivni stenski ali stropni element, ki je navzven še dodatno izoliran z izolacijo večinoma iz lesnih vlaken ali konoplje, znotraj pa je lahko plast že finalno obdelana v smrekovem ali macesnovem lesu. Preko pa se lahko izvede tudi finalna obloga, denimo naravni ilovnat omet.
Arhitekturna zasnova
Kaj pa arhitekturna zasnova hiše? Ta je zastavljena tako, da tlorisno ni prelika, da ima družina med sabo lahko še vedno dovolj stika in da se v posameznih prostorih ne izgubijo. Spodaj imajo WC, pisarno, pralnico in kuhinjo z velikim kaminom, v katerem radi pečejo kruh, zgoraj pa so kopalnica z imenitnim mozaikom, v katerega je Neža vložila 110 ur dela, otroška soba in glavna spalnica s pogledom na Veliko planino.
Vse pohištvo je iz masivnega lesa, pri katerem prevladujeta alpski macesen in smreka, uporabljen je tudi gorski bor, cemprin, ki je zelo aromatičen, saj še pet let po sečnji sprošča pomirjujoč eterični vonj, ki znižuje srčni utrip in poskrbi za mirnejši spanec.
Steklo in ilovica
Poleg lesa hiša ponuja veliko steklene površine, preko katere vanjo priteče obilo dnevne svetlobe in zaradi česar družina lahko kakovostno biva brez prižganih luči tudi v oblačnem vremenu. Prav tako okna omogočajo lepe poglede na okolico, da se prostori poleti zlasti v nadstropju ne pregrevajo, pa so razvili sistem brisole senčil – električno krmiljenih lesenih polken, ki se lahko rotirajo ter hrkati zagotavljajo senco in razgled.
Ob steklu in lesu v notranjosti hiše najdemo še veliko kamnitih elementov in z ilovico ometane stene, ki so zaradi zagotavljanja čim boljše svetlobe prebarvane belo. Ilovica dodatno zmanjšuje tudi elektromagnetno sevanje, je topla, prijetna na otip, lepo diši, regulira vlago in ima dobro akumulativnost.
Sonaravno bivanje
Skratka, gradnja iz naravnih, zlasti lesenih materialov ima kopico prednosti. Lesen interier je topel in prijeten za bivanje, njegov ogljični odtis pa negativen, kar pomeni, da je zelo prijazen do okolja. Ker pri proizvodnji križnomozničenih elementov ni potrebno nikakršne kemije, je tudi razgradnja enostavna in povsem čista.
Družina Bogataj se v takšni hiši počuti odlično in lahko ne samo na papirju, ampak tudi v resnici živi sonaravno. K temu dodatno pripomore njihov vrt, na katerem pridelujejo zelje in krompir, medtem ko se naokoli pasejo kokoši.
»Čudovito je sobivanje z živalmi. Čudovito je imet vrt, poln življenja. Meni je to bolj pomemben, kot ena lepa zelena travnata površina brez nekih teh majhnih žuželk. Tukaj res opazujemo naravo vsak dan in se iz nje učimo,« zaključuje Neža.
Arhitektura: Miha Bogataj
Fotografije: Miran Kambič
Prispevek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorat za lesarstvo.
Več o lesu in lesnih izdelkih v spodnjem videu ali brošuri »Les je naše bogastvo«
