Se še spomnite trendov v gradnji iz začetka novega tisočletja? Očarani smo bili nad okroglinami, frčadami, štirikapnicami in zalomljenimi stenami. Gradili smo ogromne hiše, v marsikaterem pogledu predimenzionirane. Želeli smo graditi unikatno, izstopajoče, drugačno, ne da bi se hkrati tudi zavedali, da je takšen dom težje opremiti in dražje vzdrževati.
Odpravili smo se v eno takšnih hiš na robu Ljubljane, ki so jo lastniki v sodelovanju z birojem od-do arhitektura pred kratkim celovito prenovili.
“Obstoječa hiša predstavlja tipični primer gradnje iz začetka 2000ih z neposrečenim tlorisom, predimenzioniranimi prostori, polkrožnimi elementi in zapleteno geometrijo. Spalni prostori in kopalnica so bili umeščeni v mansardo s številnimi frčadami, vogali in zalomi v stropu in ostrešju. Vse to je predstavljalo velik izziv za oblikovanje sodobnega tlorisa in racionalne zasnove,” pogovor z Ambienti pričnejo arhitekti.
V tej hiši kvadratne oblike najbolj prominentno pozicijo na sredi tlorisa zaseda zavito stopnišče. Njegovi zaobljeni geometriji se prilagajajo tudi vsi ostali prostori – z okroglinami, zalomljenimi stenami in obodnimi hodniki. Arhitekta sta stopnišče ohranila in ga še dodatno poudarila z zavito ograjo, ki elegantno nagradi osnovo.
Ostale prostore pa sta želela (brez večjih gradbenih posegov) kar se da racionalizirati in izkoristiti. Odločila sta se za uporabo pohištvenih volumnov – velikih sklopov pohištva, ki znotraj geometrijsko razčlenjenega prostora predstavljajo tako vizualna kot funkcionalna težišča.
Celotna predsoba je postala eden takšnih volumnov. Tlakovana je s teracem (v nasprotju z ostalimi prostori, kjer je položen parket) in v celoti obdana z leseno oblogo. Za njo se na eni strani skrivajo dnevne sanitarije, na drugi pa velika garderobna omara s klopjo za preobuvanje.
Kuhinja je zelo minimalistična: vse visoke omare so vgradne (na prvi pogled pravzaprav neopazne), zato da je lahko preostala kuhinjska površina oblikovana zgolj v nizkem nizu. Jedilnica je postavljena pred veliko panoramsko steno in obkrožena s stoli iz vseh vetrov.
Dnevna soba je doživela večjo preobrazbo, saj so jo arhitekti s prebojem povezali z domačo knjižnico. Celoten preboj so obdali z novim pohištvenim volumnom – TV kotičkom in kaminom na strani dnevne sobe in s čudovito, z vgradnimi svetili osvetljeno domačo knjižnico na drugi. Z znižanjem parapeta enega od oken v dnevni sobi pa so ustvarili še dodaten uporaben kotiček – bralno klop pod oknom.
V sredo dnevnega prostora je umeščen večstranski kavč, ki se lahko s premičnimi nasloni prilagaja potrebam in usmerja proti jedilnici, podokenski klopi, kaminu ali televiziji.
Preuredili so tudi nadstropje z dvema otroškima sobama in spalnico (vanjo so uspeli vstaviti še s steklenimi vrati ločeno garderobno sobo) ter kopalnico. Prej pisane ploščice so zamenjali z enovito oblogo iz velikoformatne keramike, ter izbrali brezčasno pohištvo in sanitarno opremo. Armature z bakrenim finišem so nakit prostora.
Konsistentno oblikovanje, ki se je namesto na mikroupravljanje problematičnih tlorisnih zagat osredotočilo na makro vizijo prostora (z osredotočenimi posegi ter skrbno usklajeno barvno in materialno paleto) je obrodilo sadove – čudovita notranja oprema je tako dve desetletji staro (pa vendarle zastarano) hišo brez večjih gradbenih posegov preuredila v sodobno, pa hkrati brezčasno domovanje.
Interier: od-do arhitektura
Fotografije: Ana Skobe
