Ladijski zabojnik se na prvi pogled zdi nekaj neprimernega za trajno bivanje. V Ambientih smo že prikazali domiselno hišo, sestavljeno iz odsluženih ladijskih zabojnikov. Projekt Studio krožnega gospodarstva (studio KroG) pa je zamisel o teh elementih kot bivalnih enotah razvil še naprej – ladijska zabojnika v Slovenskih Konjicah sta opremljena in urejena tako, da skoraj ne prepoznamo njune prvotne oblike in rabe. Zunanjost in notranjost sestavljajo že rabljena gradiva, materiali in kosi opreme. Zabojnika so spremenili v simpatična domova po načelih krožnega gospodarstva: zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj.
Ladijski zabojnik se šteje za »intermodalni tovorni zabojnik«, kar pomeni, da ga je mogoče naložiti na ladje, vlake in tovornjake, kar omogoča prevoz blaga po vodi, železnici in cesti. Je kompakten, za večkratno uporabo, vzdrži od 15 do 20 let, čeprav povprečno več kot polovico svoje življenjske dobe preživi prazen in neuporabljen. Pogosto se ne vrnejo v svoj izvorni kraj in se kopičijo v pristaniščih ali celo na gradbiščih.
Zabojnika, ki ju lahko vidimo v demonstracijskem centru krožnega gospodarstva v Slovenskih Konjicah, prikazujeta celotno krožno pot od nabave odvečnih zabojnikov prek zbiranja kosovnih odpadkov, stavbnega pohištva, izgradnje zelene strehe, ponovne rabe snovi kot izolacijskih materialov do notranje opreme, sestavljene iz predmetov »iz druge roke«. Podrobnejši pregled uporabljenih materialov razkrije izolacijske plošče iz impregniranega tekstila, dodatna izolacija je iz vpihane zmlete slame. Ometi so mešanica ilovice v prahu, mlete slame in vode, torej naravnih snovi, ki v obliki zmesi uravnavajo vlago v prostoru, preprečujejo elektromagnetno sevanje in zadržujejo neprijetne vonjave.
Leseno ogrodje je osnova za ozelenjeno streho, obrobljeno z lesenimi žlebovi, iz katerih se steka deževnica v hrastove sode. Tudi zunanje stene zabojnikov so obdali z rastlinjem in ju tako v celoti ozelenili.
Oba zabojnika imata vhodna vrata in okna. To stavbno pohištvo je bilo prav tako že v predhodni rabi. Za vgradnjo v zabojnika je bilo seveda treba pripraviti odprtine, podobno kot je bilo treba utrditi in izolirati ustrezno podlago pred postavitvijo zabojnikov na stalno mesto.
Arhitekt Jože Komerički je v pogovoru o življenju v ladijskem zabojniku izrekel zanimivo misel: »Majhen dom pomeni majhne stroške, ne pomeni pa omejenosti življenja.« Ena od potencialnih uporabnic takega doma pa je priznala, da bi takoj zamenjala hišo za tak zabojnik: »Prav čarobno je!«
Aktivnosti projekta potekajo s sofinanciranjem norveškega finančnega mehanizma.
Fotografije: arhiv Centra ponovne uporabe CPU
