Svetovni teden zelene gradnje se bliža koncu: številne države so na domačih in tujih konferencah povzele ključne ukrepe pri ustvarjanju bolj trajnostnega grajenega okolja ter predstavile nove tehnologije za varčne in okolju prijazne stavbe. Kako lahko k trajnostnemu razvoju prispevate sami, pa predstavljamo v prispevku.
Prav vsak posameznik v družbi odigra svojo unikatno vlogo: vsak s svojim delom in delovanjem prispeva k družbeni blaginji in svetovnim trendom na vseh področjih človekovega delovanja. Tako je tudi pri razvoju trajnostne gradnje, h kateri lahko prispeva vsak – tako novograditelj kot lastnik starejšega stanovanja ali podnajemnik.
Zeleno življenje pa ima več vidikov. Zbrali smo najpomembnejše in pripravili pregled ukrepov, ki jih lahko za prispevek k varčenjši in odgovornejši družbi implementirate sami.
Energija
Porabo energije v naših domovih so na spletnem portalu Svetovnega združenja za zeleno gradnjo primerjali s prevoženimi kilometri z avtomobilom. Povprečno svetovno gospodinjsvo na leto porabi 3500 kWh energije in s tem prispeva v ozračje 2,6 ton ogljikovega dioksida, kar je enakovredno približno 10 tisočim prevoženim kilometrom z avtomobilom. Če bi vsi zmanjšali svojo porabo za 20%, bi s tem v ozračje spustili kar polovico tone manj. Kako postopati k zmanjševanju porabe energije?
Ali je vaša enegrija pridobljena iz obnovljivih virov? Poleg tega, da na streho namestimo sončne celice ali kolektorje toplote, lahko k razvoju zelene energije prispevamo tudi z izbiro odjemalca električne energije oziroma z izbiro pravega paketa. Številni slovenski odjemalci že ponujejo posebne ‘zelene’ pakete, s katerimi prispevamo k razvoju njihovih elektrarn, ki elektriko proizvajajo iz obnovljivih virov. ‘Zeleni’ paketi so sicer malenkost držaji od navadnih, a vaš prispevek omogoča pospešen razvoj manjših hidro-, vetrnih in sončnih elektrarn, ki bodo v prihodnosti proizvajale čisto in okolju prijazno elektriko.
Izolirajte, zasenčite. Za pametno porabo energije med sezonskimi temperaturnimi nihanji je potrebna dobra izolacija doma ter prerpečevanje pregrevanja. Že manjši ukrepi – zavese na oknih, izolacija večjih toplotnih mostov, zamenjava oken ipd. – lahko vašo porabo energije za vzdrežavanje temperaturnega ugodja znotraj doma zmanjšajo vsaj za petino.
Naj bo vaš dom pameten. Ni potrebno, da prav vsak aspekt vašega življenja urejate preko aplikacije, že namestitev termostata bo dovolj. Doma ne pregrevajte in ne podhlajajte!
Preverite gospodinjske aparate. Pri nakupu novih gospodinjskih aparatov bodite pozorni na njihovo varčnost, ki je na izdelku označena s certifikatom. Starejše gospodinjske naprave zamenjajte z varčnejšimi.
Zamenjajte sijalke. LED sijalke so najvračnejše (imajo pa tudi zelo dolgo življenjsko dobo), zato za njih odštejte nekoliko več, da boste na dolgi rok prihranili.
Ugasnite nedelujoče naprave. Ta sicer najbolj banalni nasvet je nujno potreben, saj včasih nanj preprosto pozabimo. Ugašajte televizor, računalnike in luči oziroma naprave popolnoma izklopite (stand-by program še vedno troši energijo). Če se vam večkrat zgodi, da v predsobi ali na balkonu pozabite ugasniti luč, raje namestite svetilo na senzor, ki se bo avtomatsko izklopilo, ko vas ne bo v prostoru.
Voda
Porabite manj. Namesto kopeli si privoščite krajši tuš, posodo pomivajte v pomivalnem stroju, ki varčno ravna z vodo, zaprite pipo med umivanjem zob.
Zalogovnik deževnice. Naj gre za zalivanje vrta ali splakovanje školjke – deževnica je trajnosten (in brezplačen) vir vode. Pod žleb namestite vkopan zalogovnik vode, ki vam bo služil za zalivanje povrtnin, na streho pa takšnega za notranjo rabo.
Odpadki
Ločujte. Tudi, ko se vam ne zdi smiselno, je ločevanje odpadkov nujno. Z recikliranjem tone plastike, npr., prihranimo 900 kg petroleja, energijo, ki jo porabita dva človeka v celem letu, in vodo, ki jo porabi človek v dveh mesecih. Hkrati ščitimo okolje – zamnjšujemo velikost naših smetišč, rešujemo številne ptice in morske živali, ki poginejo zaradi zaužitja plastike, s tem pa tudi prispevamo h kvaliteti svoje prehrane.
Odpovejte se. Za nakupe uporabljajte platnene vrečke in lastne posode, in se odpovejte nakupom prepakiranih živil. Prav tako ne kupujte slamic in palčk za ušesa, ki postajajo vse večja grožnja za zdravje naših oceanov.
Kompostirajte. Zasebni kompostnik je odlična rešitev za zmanjšanje naših smetišč, hkrati pa izvrstna naložba v zdravje in uspevanje vaših rastlin.
Vgrajeni materiali in oprema
Gradnja. Pri gradnji se vprašajte, koliko energije in vode je porabljene za izdelavo posameznega gradbenega materiala ter kakšen transport na gradbišče potrebuje in vpliv na okolje primerjajte z njegovo življenjsko dobo. Gradite z naravnimi in lokalnimi materiali in svoj dom redno vzdržujte.
Oprema. Izogibajte se plastični opremi in dodatkom za dom, ki slabšajo kvaliteto notranjega zraka. Prav tako se izogibjate nabiralcem prahu ter materialom, ki prah privabljajo s statično elektriko. Investirajte v kvalitetno pohištvo, ki ga zlepa ne boste poslali na kosovni odpad oziroma investirajte v popravilo in obnovo starega pohištva.
Vzdrževanje doma
Čistila. Uporabljajte naravna čistila, ki so okolju prijazna. Veliko lahko opravite z alkoholnim kisom oziroma sokom citrusov (ki delujejo antibakterijsko in topijo vodni kamen) oziroma s sodo bikarbono (ki deluje proti maščobi).
Popravila. Popravil se lotevajte sproti, saj lahko že majhno kapljanje pipe povzroči veliko izgubo vode; slabše delovanje vašega hladilnika večjo porabo elektrike; vlaga v prostoru veliko škodo zaradi nastanka plesni ipd.
Samooksrba
Največji korak v zagotavljanju trajnostnosti pa je samooskrba. V grobem samooskrba pomeni, da ste za domače življenje malo ali pa sploh neodvisni od zunanjih dejavnikov. Tako vaš dom sam proizvaja elektriko in zbira vodo, na vrtu pridelate dovolj povrtnin za zdravo in lagodno življenje družine in v dom ne vnašate preveč odpadkov v obliki embalaž ali modnih kosov, ki se jih boste hitro naveličali – če pa že, pa da imate vzpostavljen sistem za ravnanje z odpadki in željo, voljo in orodje za reciklažo starih kosov pohištva.
Fotografije: Pinterest, Pixabay