Zimski čas je za ljubiteljskega vrtnarja čas premišljevanja, spominjanja in načrtovanja. Zmrznjena ali razmočena prst ne omogoča dela, a naša domišljija ne miruje. Ker vrt ni nikoli dokončana stvaritev, ne zmanjka zamisli, kaj bi bilo dobro izboljšati, dodati ali spremeniti.
Katera pot je prava?
Prav otežen dostop do gredic, zaradi mehkih ali zmrznjenih tal, nas hitro navede na misel, ali so naše poti do vrta in po njem primerne za vse vremenske razmere. Morda se je s časom izkazalo, da nam ne omogočajo priti do vseh delov ali kotičkov, pa tudi razrasle rastline so morda preprečile dostop do gredic. Recimo, da se odločamo o preoblikovanju poti ali menjavi gradiva, ki sestavlja poti. Kaj vse je treba upoštevati pri tem? Glavno vodilo pri oblikovanju naj bo celovit pristop. Pri umeščanju poti upoštevamo predvsem naše zahteve in navade.
Začne se pred hišo
Prva pot je navadno tista, ki vodi do hišnega vhoda. Če pred hišo nimamo tlakovanega parkirišča, se od meje našega zemljišča verjetno sprehodimo po predvrtu. Pot do vhoda je pomembna, zato naj ne bo ozka, saj pogosto nosimo nakupovalne torbe ali potovalke; morda se na njej lahko celo srečujemo s kom. Gotovo je za pot do vhoda primerna čim krajša pot. Poti ob trati, med gredami ali proti drugim delom vrta pa so lahko daljše, ožje in drugače oblikovane.
O izbiri gradiva za poti
Odločitev, kakšen material bi izbrali za oblikovanje poti, ni lahka. Vsekakor je priporočljivo, da izberemo enotno gradivo za vse poti, tako bo vrt deloval celovito. Ob poteh bomo morda postavili robnike, morda bomo kje tlakovali manjšo površino za upravljanje z žarom ali pred vodnim virom. Enovit izbor gradiva pomeni, da na primer teraco plošče in leseni robniki ne spadajo skupaj; prav tako robovi iz cortena in z betonom tlakovane potke niso prava kombinacija.
Izkušena krajinska arhitektka dr. Tina Demšar svetuje izbiro stopalnih kamnov, ki so lahko v obliki kamnitih ali teraco plošč. Če jih v trato položimo v liniji, pravilni ali organski, bodo vedno dajale vtis sklenjene poti, četudi bodo položene v trato posamično. S preigravanjem v izbranih gradivih in detajlih izvedbe bo tlakovani del vrta bistveno zanimivejši. S ponavljanjem elementov bomo ustvarili tudi prepoznaven ambient.
Kako umestiti poti?
Seveda ni vseeno, ali se ureditve poti na vrtu lotevamo pri novem vrtu, ki šele nastaja, ali pa želimo spremeniti poti na vrtu, na katerem uživamo in delamo že več let. V tem času se je gotovo pokazalo, ali so poti pravilno umeščene. Za nastanek novega vrta pa svetujemo, da na pomoč pokličete strokovnjaka, torej krajinarja ali oblikovalca vrtov.
Zakaj? Težko je pričakovati, da bomo sami znali oceniti, oziroma predvideti, kako bo zastavljena pot vplivala na preostali odprti prostor. Pot namreč vselej oblikovno in funkcionalno razdeli prostor, ki ga imamo na voljo. Njen potek bo zato neposredno vplival na velikost preostalih delov vrta. Zadostne velikosti preostalih delov vrta torej imejmo v mislih še posebej takrat, ko želimo umestiti novo pot na že obstoječi vrt.
Spet prisluhnimo nasvetu dr. Tine Demšar: »Želimo imeti večjo neprekinjeno tratno ploskev, ki bo na voljo za otroško igro ali samo za odprte poglede na okoliško pokrajino. Nikdar trate ne delimo s potjo, še posebej ne naravnost po sredini. S potjo, speljano po robovih, trato rajši mehko (nepravilno ali pravilno) zaobjamemo, saj bo poleg vtisa čiste tratne ploskve tlakovana površina hkrati predstavljala funkcionalni rob košeni trati. Tako si bomo olajšali košnjo trate in omejili razraščanje trate v preostale grede. Sočasno bomo torej ustvarili lep rob gredam z grmovnicami in trajnicami ter s potjo poudarili veliko travnato ploskev.«
Poti na majhnem in velikem vrtu
»Z geometrijsko pravilnimi potezami bomo ustvarili močno prepoznavne vrtne zasnove. Na manjših vrtovih so take oblike poti prava izbira, saj bo majhen prostor v izčiščeni zasnovi videti večji. Pri oblikovanju večjih, daljših elementov poti pa je oblikovanje krivulj in dvigov, stopnic in klančin nujno potrebno, če želimo pot prilagoditi značilnostim lokacije. Če imamo srečo, da so na vrtu že obstoječe skale ali večja drevesa, naj se jim pot vedno in nujno izogne.« Lahko pa do posebno impozantnega drevesa ali skale odcepimo potko, ki bo omogočila bližnje srečanje.
Kot se izkaže, je treba tudi pri načrtovanju poti upoštevati številne vplive in dejavnike.
Fotografije: Pixabay