Night Sky House je resnično nekaj posebnega. Ne le zato ker se je skozi njene odprtine mogoče spojiti z vesoljem, temveč predvsem zato, ker deluje tradicionalno, hkrati pa sodobno. Kakorkoli, predstavljamo vam dobitnico prestižne avstralske arhitekturne nagrade ‒ The Robin Boyd Award 2021.
Pod zasnovo na prvi pogled nenavadnega objekta v avstralskem Blackheathu se podpisuje arhitekturni studio Peter Stutchbury Architecture. A čeprav je rezultat navdihujoč, so imeli arhitekti vse prej kot preprosto nalogo.
Naročnika je namreč navdahnil bunker za strelivo iz 19. stoletja, ki ga je videl med popotovanjem po Romuniji. Bunker, zgrajen iz neobdelane opeke, osnovane v lokih, pa ni bil edina referenca. Cerkev, grad, železniški obok itd. je le nekaj idej, ki se vam lahko porodijo ob pogledu nanj. Arhitekte je pri oblikovanju vodila filozofija slovitega Le Corbusierja v indijskem Chandigarhu, a jih je oblikovalski proces povedel v popolnoma nepredstavljive razsežnosti.
Naročnik, astronom in inženir Basil Borun je nagrajenemu arhitektu Petru Stutchburyju naročil, naj ga popelje do zvezd, ne da bi zapustil svojo dnevno sobo. In to mu je tudi uspelo. Osrednja arhitekturna značilnost je parabolični obokan strop, samonosna konstrukcija iz recikliranih opek, s kar 3,5 m dolgim in 2,5 m širokim eliptičnim strešnim oknom. To ni zastekljeno, temveč je nagnjeno za 20 stopinj južno, kar omogoča pogled na zvezdnato nebo z notranjosti.
Številni poskusi in analize so bile potrebne za umeščanje tega elipsastega okna, ki zdaj uokvirja naročnikova najljubša ozvezdja v Rimski cesti, vključno s Pavom. Gospod Borun je namreč zaradi slabega zdravja priklenjen na invalidski voziček, omenjeno okno pa mu omogoča, da lahko ozvezdje opazuje kar iz lastne dnevne sobe. Tak je bil tudi dogovor.
Celoten tloris je zasnovan tako, da omogoča preprosto premikanje z invalidskim vozičkom. Stopnic ni, vsaj ne višjih od 1 cm. Zasnova hiše je namreč zapeljana tako, da lahko lastnik iz avtomobila z enim samim obratom vozička dostopa do katerega koli kotička hiše. Vstop v sobe pa poteka z dolgega hodnika.
Poleg nenavadne oblike je pomembno težnjo pri gradnji predstavljala tudi trajnost. Objekt je tako zasnovan iz reciklirane opeke – ob rušitvi neke hiše v Sydneyju so opeko pripeljali v Blackheath, narejena pa je z mislijo, da traja vsaj še naslednjih 120 let. Za kar najboljšo samooskrbo skrbijo solarni paneli in 60.000-litrski rezervoar za deževnico. Tu so še termosolarni kolektorji, vgradili pa so tudi varčna svetila in dve polnilnici za električni avtomobil.
Fotografije: Brett Boardman
