Na Galjevici, od koder lahko v pičlih petih minutah prikolesarimo do Golovca, Ljubljanskega barja ali pa do centra Ljubljane, smo obiskali hišo, ki je posebna zaradi svoje kockaste oblike, omehčane s čipkasto leseno fasado.
Na Galjevici lahko najdemo številna nasprotja: stare kmetije, ob katerih stojijo moderne hiše; hiše z velikimi vrtovi in majhna stanovanja v večstanovanjskih objektih; ozke uličice na eni in tri prometne vpadnice – železnico, Dolenjsko in Jurčkovo cesto – na drugi strani. Ta dvojnost med vaškim in urbanim lepo odzvanja v enodružinski hiši, ki jo je družina tu zgradila pred petimi leti.
Hiša, ki so jo zasnovali AKSL arhitekti, je zavzela majhno parcelo, veliko le 550 m2, na robu obstoječe atrijske zazidave iz poznih osemdesetih let. Proti jugu ima parcela pogled proti Krimu, proti severu pa na Orle – proti njima se odpira z velikimi zasteklitvami. Hiša je montažna in nizkoenergijska, izdelana iz lesenih križno lepljenih CLP plošč, predizdelanih v tovarni in sestavljenih na licu mesta.
A ta hiša je drugačna od svojih montažnih sester, saj je obdana z enkratnimi avtorskimi detajli. Eden od njih je fasadna čipka, ki služi kot opora za vzpenjavko na severni in kot premično senčilo na južni fasadi.
Obdani z naravo
V hišo vstopimo z dvoriščne strani po manjši klančini, ki jo deloma že objame lesena čipka fasade. Na koncu klančine lahko v manjšo, skrito kolesarnico parkiramo kolo, ki je na tako centralni lokaciji pravzaprav edino potrebno prevozno sredstvo. Odpremo vhodna vrata in že se znajdemo v veliki, svetli dnevni sobi, kjer takoj opazimo obilico lesa. Križno lepljena konstrukcija namreč ni ometana, ampak ostaja vidna, po tleh je položen parket, še celo okenski okvirji so leseni. Velika dnevna soba odprtega tlorisa združuje kuhinjo, jedilnico in dnevni kotiček, ne manjka pa niti domačen kamin s klopjo iz rjavenega železa. V pritličju je umeščena še spalnica s kopalnico, v nadstropju pa najdemo tri otroške sobe in delovno sobo.
Dnevni prostori se odpirajo na veliko južno teraso, ki se nato nadaljuje v čudovito zasajen, skorajda rajski vrt. Na njem – kljub njegovi majhni površini – družina goji povrtnine, v letni kuhinji pripravlja obede ter na številnih trajnicah, saših in drevesih opazuje počasno življenje lokalne favne. Vrt objekta, ki smo ga predstavili v ločenem prispevku, je zasnoval krajinski arhitekt Mitja Škrjanec. A to ni edini strokovnjak, s katerim so AKSL arhitekti sodelovali: zavese, ki v interierju ustvarjajo zanimivo igro svetlobe in sence, je za hišo oblikovala priznana oblikovalka tekstilij, Almira Sadar.
Južna fasada objekta, ki je deloma obdana s čipkastimi zastori, se skozi dan in leto ves čas spreminja. Le en del lesenih zastorov je fiksen in obraščen z vzpenjavko, ostali pa se skladno s soncem premikajo in senčijo notranjost, v interierju pa rišejo neponovljive sence.
Kljub temu, da lahko iz Galjevice v pičlih petih minutah prikolesarimo do bučnega in živahnega centra Ljubljane, je življenje v tej hiši pravzaprav počasno. Sivenje lesene fasade počasi šteje leta hiše. Vrt s svojimi cvetovi in zrelostjo sadežev nakazuje letni čas. Kosila na prostem odštevajo dneve do prvih mrzlih dni, medtem ko lahko iz senc čipkastih zastorov razberemo uro dneva. V tej hiši nas prevzame prijetna pomirjenost, sladko zavedanje počasnega minevanja.
Arhitektura: AKSL arhitekti
Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec
Fotografije: Janez Marolt
