Les je funkcionalen in estetsko dovršen material, zato se pogosto znajde tudi v oblikah, v katerih ga sicer nismo vajeni. Mladi slovenski oblikovalec lesenih unikatnih izdelkov s svojimi ukrivljenimi linijami preizkuša meje lesa, njegovi uporabni kosi in pohištveni elementi pa so deležni pohval in priznanj tudi onkraj slovenskih meja.
K rokovanju z lesom je Jana Bariča spodbudila potreba po tem, da si opremi dom. Ker kot študent veliko denarja na računu ni imel, imel pa je nekaj hrastovih hlodov na podstrešju in dedkovo mizarsko orodje, je zavihal rokave in se dela lotil kar sam. Diplomirani arhitekt urbanist se je namreč že od študijskih let spogledoval z oblikovanjem in manjšim merilom izdelkov, ne pa z obsežnimi projekti, značilnimi za urbanistične intervencije. To ga je vodilo v interjer, natančneje, v leseni interjer.
Veselje do ročnih spretnosti je podedoval po dedku, ki je v otroštvu rad pomagal na domači kovačiji, čeprav je pozneje pristal v zdravniških vodah. »Ko sem bil majhen, sem veliko časa preživel v dedkovi delavnici. Prav on mi je pokazal, kako se kakšno orodje uporablja in kako se kaj naredi, čeprav ni bil izučen mizar. Tako se je pripetilo, da sem v prejšnji službi čisto po naključju dobil projekt, v sklopu katerega sem proučeval les, istočasno pa sem si moral izdelati leseno pohištvo. Vse skupaj se je tako povezalo in poklopilo,« pove Jan.
Hiša v Celju, v katero se je vselil, je svoj čas pripadala njegovemu dedku in babici. Nekatere kose, ki so napolnjevali prostore, je zato ohranil, večji del pa je obnovil in izdelala sam. Jan si je v hiši uredil delavnico in kot enega prvih izdelkov skupaj s sošolcem in prijateljem Miho Bevcem izdelal stol H. V ta namen je proučil različne mizarske stike in tehnike, rezultat pa si je prislužil celo nagrado Big See Product design Award na mesecu oblikovanja v Ljubljani, ki jo podeljuje Zavod Big. Oblika stola premika meje mogočega, saj je stol oblikovan brez naslona. Ideja za to se je Janu porodila v času, ko je imel težave s hrbtom, zato je želel oblikovati stol, ki človeka prisili v pokončno držo.
Sprva so njegove izdelke navdihovale geometrijske oblike, pozneje pa se je lotil raziskovanja krivljenja in laminiranja lesa, zaradi česar danes številni njegovi unikatni izdelki zaživijo v bolj organskih oblikah. Danes pri svojem delu les rad združuje tudi z drugimi materiali, kot so aluminij, kamen in inoks. »Edina omejitev za les, ki jo sam vidim, je zunanja uporaba, saj ga je treba primerno vgraditi in zaščititi, da ni izpostavljen direktni vlagi. Kar pa se oblik tiče, je meja le nebo,« pove oblikovalec.
Pri svojem delu prisega tako na slovenske kot tudi na bolj eksotične lesene vrste. Predvsem blizu so mu evropski in ameriški oreh ter hrast. Kot pove, ima vsaka lesna vrsta svoje zakonitosti, ki se jim poskuša prilagajati in jim ugoditi. Ena njegovih zadnjih stvaritev je stol S, idejo za katerega je dobil med izletom na morje. Kot inspiracija so mu namreč služili motivi jadra, valov in jambora.
»Stol je konstrukcijsko zelo drzen, saj nima povezovalnih delov, medtem ko je laminiran del v obliki črke S. V prvem prototipu sem zato posamezne elemente pošteno predimenzioniral, sčasoma pa sem jih lahko zmanjšal,« pojasni ozadje nastajanja stola oblikovalec, ki največ povpraševanja po izdelkih beleži prav iz tujine. Tam je ročno delo zaenkrat še precej bolj cenjeno kot pri nas, a se, vsaj tako upamo, tudi pri nas stvari obračajo na bolje. Sam največji potencial za napredek vidi v sodelovanju mizarjev z oblikovalci, saj bi na ta način vsakdo s svojim znanjem lahko prispeval k večji kakovosti končnega izdelka. Sam o tem lahko najlažje govori, saj je bil sprva le oblikovalec, pozneje pa je svojo ljubezen do estetike podkrepil še s praktičnim znanjem in se sam lotil izdelave produktov.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Sponzorirana vsebina
