Arhitektka je z družino postavila hišo le lučaj od središča Ajdovščine, na strmi parceli z razgledom in intimo.
Med enostanovanjskimi tipskimi objekti iz 70. in 80. let, na majhni parceli, kjer je bil nekoč travnik, je zrasla sodobna hiša: spoštljivo umeščena med gosto pozidano okolico, obložena z lokalnim kamnom in napolnjena z elegantno notranjo opremo. Hiša je novi dom arhitektke Sanje Premrn in njene družine.
“Parcelo sva dobila v dar, naša soseda je partnerjeva teta,” začne zgodbo o snovanju in gradnji svoje hiše arhitektka. “Najprej se nam je parcela zdela premajhna, potem pa smo uspeli zmanjšati standardne odmike od parcelne meje in je ostalo nekaj malega prostora še za zelenico.” Tik ob zelenici poteka dovoz do hiše. “Na začetku me je najbolj motil južni dovoz, saj je te strani načeloma škoda za hodnike, ampak sem tako postavitev zelo vzljubila. Pa smo rekli, da če že imamo ‘dvorišče’ pred vhodom, bomo pa naredili lepo parkirišče.” Tlak na dvorišču je nastal iz opeke hiše, ki so jo porušili v bližini. “Luka je čisto vse naredil sam. Po treh mesecih je končal in pravi, da je položil 3100 opek,” se ponosna na svojega partnerja nasmehne Sanja.
A to ni bila edina Lukova vloga pri snovanju in gradnji hiše. Da bi kot družina čim prej in čim ceneje prišli do lastnega doma, je Luka pustil svojo službo in nekaj časa pomagal Sanji v njeni zelo uspešni in produktivni arhitekturni pisarni, nato pa se posvetil gradnji hiše. “Imeli smo kar intenzivnih nekaj let,” povesta.
Čeprav praviloma velja, da je načrtovanje lastnega doma za vsakega arhitekta največji izziv kariere, pa za Sanjo to ni držalo. “Načrt za našo hišo je nastal zelo hitro, še nikoli mi ni bilo tako lahko! Želela sem le malo drugačno postavitev dnevnih prostorov; dnevna soba s televizijskim ekranom mi ni tako pomembna, bolj sem nas videla v veliki kuhinji, orientirani proti panoramski steni. In res se največ zadržujemo okrog otoka, najlepše je, ko kuham in se otroka igrata na zelenici, potem pa povečerjamo pod orehom.”
Kuhinja je resnično nekaj posebnega – visok črni niz je prislonjen ob stopnišče, pred velikim panoramskim oknom pa kot edina delovna površina stoji kuhinjski otok, obložen s sivim marmorjem. Ob kuhinji najdemo dnevno sobo s kaminom na eni ter večjo jedilnico na drugi strani. V nadstropje so umeščene majhne spalnice z družinsko kopalnico. “Svojim naročnikom vedno govorim, da naj raje privarčujejo pri kvadraturi in denar vlagajo v kvalitetno opremo, tako da sem se seveda morala držati lastnega načela. Razen dnevnih prostorov, ki so mi všeč prostorni, so ostali res kompaktni,” sogovornica razloži svojo minimalistično filozofijo.
Z velikimi okni dosegli večjo odprtost in svetlost
Pomemben vidik načrtovanja je bilo tudi stavbno pohištvo. Želeli so si velikih stenskih odprtin, panoramskih oken, ki prispevajo k odprtosti, svetlosti ter povezujejo interier z okolico, kakršni so tudi trendi zadnjih let. Zanesljivega izvajalca, poznavalca modernih smernic, so našli pri M Sora.
»V zadnjih letih so želje arhitektov in projektantov šle v to smer, da želijo visoke dimenzije elementov, čiste linije, čiste poglede, vitke profile. In tudi proizvajalci smo se tem željam odzvali,« pove Tomaž Čadež iz M Sora ter opiše okna, ki so jih vgradili v dom Sanje Premrn in njene družine.
»V primeru te hiše imamo vgrajena les–aluminij kombinacijo oken. Se pravi, na zunanji strani je aluminijasta obloga, na notranji strani pa beljena smreka. Konkretno v tem objektu so vgrajena nadstandardna okna višine 280 cm. Drsne stene z nizkimi pragi, kjer je tlak na notranjosti in zunanjosti dejansko enak. Vse zasteklitve so troslojne. Poseben poudarek pa bi dal fiksnim zasteklitvam, ki so izvedene v panoramik izvedbi, se pravi v brezokvirni izvedbi, tako da nam omogočajo čisto linijo in lep pogled.«
Strokovnjak opozarja, da lahko tak rezultat dobimo le takrat, kadar k izbiri oken pristopimo premišljeno in se pri ponudniku pozanimamo o ključnih značilnostih želenih oken.
»Zavedati se je potrebno, da tehnične značilnosti oken, kot so širina, višina in posledično teža vplivajo na omejitve okovja, ki jih moramo kot proizvajalci pri izdelavi stavbnega pohištva upoštevati. Prav tako določeni detajli, kot so na primer senčila, v celoti spremenijo stavbno pohištvo kot tudi posledično celoten izgled objekta. Naši svetovalci na podlagi dolgoletnih izkušenj in odličnega tehničnega znanja vodijo investitorje skozi proces izbire,« zagotavlja Tomaž Čadež in doda, da je nenazadnje pomembna tudi kakovostna vgradnja oken.
»Montažo je potrebno načrtovati že v fazi izbire in naročila stavbnega pohištva in njihovih dodatkov v sodelovanju z izvajalci gradnje, tlakov, suhomontaže in seveda na koncu izvajalcev fasad. Montaža stavbnega pohištva zaradi velikih dimenzij zahteva izkušene monterske ekipe in kakovostne montažne materiale. Nemalokrat se monterske ekipe poslužujejo montaže elementov izven odprtin na konzolne elemente. Prav tako je vse večkrat potrebna montaža s pomočjo vakuumskih dvigal, kar pomeni natančno umeščanje elementov v odprtine na samem mestu vgradnje in to zahteva tudi dodatna natančna mizarska dela.«
Sivi marmor in kakovostno pohištvo
Pri pohištvu družina ni varčevala: vse pohištvo je iz furnirane vezane plošče, pulti, umivalniki, kopalniški tlak in kar dvotonska kopalniška kad so iz sivega marmorja. Masivni kopalniški pult z umivalnikom stoji na kovinskem podnožju, na katerega so obešeni tudi predali. Stoli in miza v jedilnici so Rexovi, dve 50-kilogramski betonski luči nad jedilno mizo pa je Sanja nekaj let nazaj oblikovala za Castro+, kjer so tudi v prodaji.
Arhitektka je veliko pozornosti namenila tudi povezavi hiše s svojo grajeno okolico. Ker je hiša umaknjena na skrajni rob parcele, izstopa iz obstoječe gradbene linije, s tem pa postane neopazna: pritličje je delno vkopano, nizko in z ravno streho, da sosedom ne zakrije pogleda proti jugu. Iz istega razloga je nadstropje pomaknjeno na zahodni del pritličja.
Zanimiva je tudi fasada, oblečena v lokalni kamen. “Kamnita obloga je debela deset centimetrov, ker nisem hotela lepljenega kamnitega furnirja – čeprav bi bila takšna izvedba dosti enostavnejša,” pove. A debel lokalni kamen je sodobno hišo povezal s primorsko gradbeno tradicijo; družino pa tektonsko usidral v njen novi dom.
Arhitektura: Sanja Premrn
Fotografije: Miha Bratina
