Predstavljajte si naslednje: na parceli naredite manjši izkop, izkopani material vnesete v 3D tiskalnik z robotsko roko, čez nekaj dni pa na parceli že stoji ilovnata hiša. Poleg tega, da je bil material za postavitev hiše brezplačen, da je delo vodil najbolj natančen nadzornik - programska koda -, in da je številne izvajalce nadomestil en sam robot, je hiša poleg vsega še popolnoma prilagojena vašim željam, lokalni klimi in vsem zadnjim nizkoenergijskim standardom.
Seveda je tehnologija serijskega in cenovno dostopnega 3D-tiskanja hiš še daleč: zaenkrat se aplikacija 3D tiska v arhitekturi testira predvsem za postavljanje vesoljskih postojank na Marsu in Luni. A italijanski arhitekt Mario Cucinella je v tehnologiji prepoznal možnost cenovno ugodnih ter hitro in brez emisij postavljenih ekoloških in trajnostnih domovanj, ki bi lahko odgovorila na številne globalne problematike. Cucinella se je povezal z Massimom Morettijem, ustanoviteljem prvega italijanskega podjetja za 3D tiskanje in skupaj sta postavila prototip 3D-natisnjene ilovnate hiše, ki navdušuje.
“Brezoblična ilovica je postala hiša. Dandanes imamo na voljo znanje o gradnji brez ogljičnega odtisa in z enim samim klikom,” pove Moretti in doda: “Lastimo si tehnologijo, ki lahko uresniči cenovno dostopno bivanje za vse.”
“Hiša poskuša hkrati podati odgovor na podnebno krizo, na vse glasnejše pozive k trajnostni gradnji iz lokalnih materialov, ter na globalno stanovanjsko problematiko, ki nas čaka v prihodnosti – predvsem v kontekstu vse večjih migracij in naravnih nesreč,” povedo v studiu Mario Cucinella Arhitects.
Prototip hiše je bil postavljen v bližini italijanske Ravene. Njena zaobljena oblika v prvi vrsti sledi zakonitostim 3D-gradnje, hkrati pa se spogleduje tudi s formami lokalne vernakularne arhitekture. Oblika je tudi rezultat bioklimatske študije, ki je v obzir vzela konkretno lokacijo in predvidela potrebe po termalni masi zidov, izolaciji in naravnemu prezračevanju.
Nastal je tloris v obliki zvezne krivulje, ki se proti vrhu zaključi z dvema kupolama – prva pokriva bivalni, druga pa spalni del. V sredino kupol sta umeščeni veliki okrogli strešni okni, skozi kateri proseva zenitalna svetloba. Ta neobičajna oblika omogoča veliko trdnost in energetsko učinkovitost hiše; nezanemarljiva pa je tudi izkustvena bogatost tako nastalih ambientov.
Hiša je zgrajena skoraj brez emisij, saj je za njeno izdelavo uporabljen zgolj lokalni material, ob gradnji pa tudi ni ostalo nič odpadkov. “Za postavitev hiše smo potrebovali 200 ur tiskanja, 700 vrstic kode, 60 kubikov naravnih materialov in povprečno porabo elektrike, manjšo od 6kW,” zgodbo o pionirskem projektu zaključijo arhitekti.
Arhitektura: MC A – Mario Cucinella Architects
Izvedba: WASP – World’s Advanced Saving Project
Fotografije: Iago Corazza & WASP
