Mestni muzej Ljubljana predstavlja svojo osrednjo razstavo Plečnikovega leta 2022, poimenovano Plečnik: metropola, kraj, vrt. Interdisciplinarna razstava, v kateri so sodelovali številni poznavalci našega najbolj prepoznavnega arhitekta, bo na ogled do februarja 2023.
»Plečnikove arhitekture si ne moremo predstavljati brez dreves, tekstur, materialov, pogledov, stebrov, tudi brez Grčije, Rima ali Egipta ne. A Plečnik se je, kot vsak arhitekt, bolj ukvarjal s prihodnostjo kot s preteklostjo. Da je lahko (do)mislil svoja dela, si je moral zamišljati, kakšen svet bodo soustvarjala, kakšni dogodki se bodo odvijali med njihovimi zidovi. Ne nazadnje je pri arhitekturi misel na prihodnost, poleg njene materialnosti, ena ključnih sestavin, da lahko govorimo o njenem simbolnem prostoru,« pove avtorica razstave dr. Nika Grabar s Fakultete za arhitekturo UL.
Da bi različne aspekte, merila in vsebino Plečnikovega dela lažje postavili v kontekstualni okvir, so avtorji razstavo razdelili na tri tematike.
Metropolo na razstavi zastopa Plečnikovo dunajsko obdobje z idejami o modernizaciji, mehanizaciji, špekulaciji, novih tehnologijah in novih fantazmah prihodnosti.
Kraj se osredotoča na Plečnikovo najproduktivnejše obdobje – ustvarjanje novih urbanih prostorov znotraj gostega tkiva dveh evropskih prestolnic, Ljubljane in Prage. Ta sklop razstave – na realiziranih in nerealiziranih idejah – predstavlja, kako mojstrsko je Plečnik znal spojiti preteklost mesta z vizijo njegove prihodnosti, tako da so se njegovi posegi vedno znova usidrali v kolektivno izkušnjo mesta.
Vrt pa predstavlja Plečnikovo sposobnost oblikovanja atraktivnih, negovanih površin z drevjem in rastlinjem v kontekstu topografskih danosti in nove arhitekture.
Od leve proti desni: Domnevni portret matere, poletje 1895 (foto: dokumentacija MGML/Plečnikova zbirka), Omanov kelih, 1936 (foto: Andrej Peunik/MGML), Maketa Katedrale svobode, 1949 (foto: Matevž Paternoster)
Na razstavi si tako lahko ogledamo Plečnikove realizirane in nerealizirane projekte, njegove zapiske, intimne skice, risbe, načrte, makete, kipce – nekateri med njimi pred tem še niso bili predstavljeni javnosti. Večina del je prinesena iz Plečnikove zbirke Muzeja in galerij mesta Ljubljane, nekatere pa so posodili Arhiv Praški grad, Muzej mesta Dunaj, Dunajska mestna knjižnica, Fakulteta za arhitekturo UL, Zgodovinski arhiv Ljubljana in zasebniki.
Na razstavi je poskrbljeno tudi za najmlajše – otroci lahko v skritih kotičkih raziskujejo različne materiale, ki jih je Plečnik uporabljal pri svojem snovanju; lahko sestavijo steber ali kelih iz geometrijskih teles, ustvarijo geometrijsko mesto v kinetičnem peskovniku pod veliko piramido, pišejo s šablono Plečnikove črkovne vrste, skicirajo po Plečnikovem navdihu …
Kratka polurna vodstva razstave se bodo začela 1. julija ob vsaki polni uri. Jeseni Muzej pripravlja še več dogodkov, povezanih z razstavo – poleg izdaje obsežnega multidisciplinarnega kataloga še predavanja in strokovni simpozij v organizaciji Fakultete za arhitekturo UL in strokovna vodstva po razstavi z njenimi avtorji.
Popolnoma svež pogled na Plečnikov idejni in ustvarjalni svet so 150 let po njegovem rojstvu v svet prinesli dr. Nika Grabar s Fakultete za arhitekturo UL, soavtor dr. Blaž Vurnik, kustos iz Mestnega muzeja Ljubljana, za gradivo pa je poskrbela Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše. Avtorica dodatnega razstavnega dela Plečnik in sodobnost: Pojmovnik je Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje s soavtorjema Špelo Spanžel in Tomažem Štoko. Oblikovanje razstave podpisuje Maruša Zorec, grafično oblikovanje pa Bojan Lazarevič.
Plečnikova ureditev spominskega parka Navje in detajl okna velike čitalnice v NUK (foto: Matevž Paternoster)
Več o razstavi: MGML
