Les je živ material, ljudje pa se v njegovi bližini počutimo bistveno bolje, kot če smo obkroženi z umetnimi materiali. Ni pa le kakovost bivanja v objektih, kjer je prisoten les, bistveno boljša, temveč se je les v primerjavi s številnimi drugimi materiali izkazal tudi za okolju in našemu planetu bolj prijaznega. To velja tudi v primeru lesenih oken.
Lesena okna, ki so v ponudbi na slovenskih tleh, so povečini izdelana iz smreke. Gre namreč za kakovosten les z dobrim razmerjem med vzdržljivostjo in ceno. Nadgradnja smreke je macesen ‒ v preteklosti je bil v uporabi predvsem sibirski macesen, danes prevladuje evropski. Ta je količinsko omejen in ga ni zadosti, da bi zadostil vsem potrebam na trgu. V manjši meri se pri proizvodnji lesenih oken uporablja tudi hrast, saj je izmed teh treh možnosti cenovno najdražji. Kot poudarja Jurij Gašper, direktor enega največjih slovenskih podjetij za izdelavo lesenih oken, pa lahko kombiniramo tudi več vrst lesa – bodisi smreko in macesen ‒ tako da uporabimo dva sloja smreke na notranji strani in en sloj macesna na zunanji. Slovenija je gozdnata dežela in zato nudi neizmeren lesen potencial, tudi z vidika gradnje in stavbnega pohištva. Ni pa le prisotnost lesa v okolju tista, ki spodbuja k uporabi tega naravnega materiala, temveč tudi njegov vpliv na okolje in varovanje le-tega.
»Prva stvar je v tem, da les skladišči zaloge CO2 in jih sprosti šele v procesu razgradnje, kar pomeni, da ima praktično ničelen ogljični odtis. Drugi vidik, ki pa sem ga zasledil nedavno, pa je, da je dejansko edina energija, potrebna za rast lesa, v resnici sončna svetloba. Ja, gozdovi za rast potrebujejo prostor in vodo, v energijskem smislu pa samo sonce, ki ga spridoma izkoriščamo tudi za pridobivanje električne energije. Pa še ena stvar je ključnega pomena ‒ proizvodni procesi za predelavo lesa in proizvodnjo lesenih izdelkov so energetsko nepotratni. Ne potrebujete talilnic, ne strupenih kemijskih procesov predelave. Ta vidik pogosto zanemarimo, a je nadvse pomemben. Za zagotavljanje primernega lesa se uporabljata dva certifikata ‒ PEFC in FSC, predvsem z vidika sledljivosti kontroliranih posekov gozdov ter trajnostne in legalne rabe lesa. Certifikata zagotavljata sledljivost celotne verige, od gozda do končnega izdelka. Mi se ponašamo z enim izmed teh certifikatov, kar predstavlja dodano vrednost naših izdelkov in varnost za potrošnike,« pojasnjuje sogovornik.
Pomemben vidik pri trajnostni vrednosti posameznih elementov je tudi recikliranje stavbnih elementov. Danes objekti pogosto ne odslužijo svoje polne življenjske dobe, saj jih v luči hitrih sprememb življenjskega sloga pogosto nadomestimo oziroma prenovimo tako, da lahko kar najbolje nagovarjajo naše potrebe. Gradbeništvo je z okoljskega vidika izjemno potratna panoga, bolj kot okoljski vidik za časa naseljenosti stavbe pa sta problematični gradnja in rušenje oz. posledična predelava uporabljenih materialov. Sploh ob uporabi naravnih olj so leseni izdelki v celoti reciklabilni, če pa je površina pobarvana z barvami in laki, moramo biti sicer malenkost bolj previdni. Pri tem se mnenja stroke precej razlikujejo, a intenziven razvoj tudi v tej smeri ‒ s katerim bo tudi ponovna uporaba lakiranega lesa kar najbolj okolju prijazna ‒ je v polnem teku. Na tržišče tako prihajajo materiali, ki bodo to reciklabilnost še bolj podprli. Velika prednost lesenih oken je tudi v tem, da jih je mogoče po določenem obdobju obnoviti in jim vdahniti nov videz, bodisi z uporabo novih barv in lakov (premazi že vrsto let temeljijo na vodni osnovi, s čimer so okolju in planetu bolj prijazne), tako da izgledajo kot nova. Ob pravilni obdelavi in uporabi pa lahko lesena okna in vrata zdržijo dlje kot celo življenjsko dobo – nekatera več kot 100 let. Dlje ko je les obstojen, manj energije se porabi za proizvodnjo novih izdelkov, kar je posledično boljše tudi za okolje.
»Obstajajo študije, da uporaba lesa v bivalnem okolju na nas deluje z enako pozitivnim učinkom kot če smo obkroženi z naravo. Če uporabljamo les, sem sodijo tudi lesena okna, v naš dom torej vnašamo naravo,« nas opomni sogovornik, temu pa pritrjujejo tudi številne raziskave. Eno takšnih The Influence of Building Materials on Indoor Air Quality (op. Vpliv gradbenih materialov na kakovost zraka v interjerju) je leta 2020 opravila skupina znanstvenikov, izsledki pa so pokazali, da lesena okna pozitivno prispevajo h kakovosti zraka v prostoru, saj oddajajo bistveno manj hlapnih organskih spojin v primerjavi s sintetičnimi materiali. Marjut Wallenius, doktorica psihologije na Univerzi v Tampereju, je v številnih študijah opozorila tudi na psihološke učinke lesa na ljudi in učinek zmanjševanja stresa. Les na človeka deluje pomirjajoče, saj v nas vzbuja občutke topline, domačnosti in povezanosti z naravo, obenem pa prisotnost lesa v okolju skrbi tudi za boljšo kakovost samega bivanja.
»Les je živ, naraven material. Kot regulator vlage v prostoru sprejema vlago iz prostora in jo ponovno oddaja, s tem pa skrbi za optimalno vlažnost v prostoru in prijeten občutek bivanja. Tudi pri novejših objektih, kaj šele pri starejših, vlaga v prostoru in posledična plesen predstavljata precejšen problem. Les z absorbiranjem vlage iz prostora pa znatno pripomore k uravnavanju te vlage in sprejemanju vlage iz prostora. Lesena okna sama po sebi delujejo kot membrana, ki kontrolira vstop in izstop vlage. Zmotna je tudi primerjava, da PVC-okna bolje tesnijo. Tesnjenje namreč zagotavljamo s tesnili, ne materialom. Prav zato so lesena okna primerna tudi za pasivne hiše, imajo pa tudi odlične lastnosti kar se vodotesnosti, zrakotesnosti in zvočne izolativnosti tiče. Tudi toplotna izolativnost lesa prekaša druge materiale,« poudari Jurij Gašper in ob tem opozori še na en pomemben parameter kakovosti bivanja v prostoru – zvočno izolativnost. Tudi v tej se lahko lesena okna brez težav kosajo z drugimi, za kar so hvaležni predvsem tisti, ki živijo v praviloma bolj hrupnih urbanih okoljih.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
