Sprehodimo se po ulici, polni spominov, in vstopimo v stavbo starega sodišča v Ormožu. Tam nas pričaka stanovanje, kot zamrznjeno v času: vstopili smo v osemdeseta leta. Občutki so dvojni: prepletata se navdušenje ob starih najdbah ("Hej, točno tak telefon smo imeli tudi mi!"), in pa hrepenenje po navidez preprostejših časih. Stanovanje, opremljeno s pohištvom izpred pol stoletja, pa naj bi imelo celo terapevtsko vrednost.
V Centru ponovne uporabe, ki je pobudnik in organizator projekta, se vsak dan srečujejo s stvarmi, ki sodijo v našo polpreteklo zgodovino: s pohištvom takrat priznanih slovenskih blagovnih znamk, z emajliranimi posodami, ročno izdelanimi dodatki za dom in majhnimi gospodinjskimi aparati s prepoznavnim jugoslovanskim dizajnom. Naloga centrov je stare, a še uporabne izdelke pripraviti na vnovično uporabo in jim najti nove lastnike.
In prav skozi ta proces je zrasla ideja o muzeju, ki bi bil hkrati prostor ozaveščanja, prostor spomina in prostor zdravljenja. “Ideja za nostalgično stanovanje je nastala ob opazovanju ljudi, ki se razveselijo že ob pogledu na skodelico, ki jih spominja na otroštvo. Koliko pozitivnih občutkov vzbudijo v njih kuhinja, fotelj ali omara, ki se jih spominjajo iz domov svojih družin, babic ali sorodnikov! Sijaj v očeh, ki ga vidimo ob takšnem ‘odkritju’, nas je spodbudil, da smo začeli razmišljati o nostalgiji,” pravijo. Ko so začeli podrobneje raziskovati vpliv nostalgije na počutje ljudi, so bili presenečeni. “Kljub temu, da je bilo nekoč to čustvo označeno celo kot psihična motnja, pa današnje raziskave kažejo, da nostalgija zelo pozitivno vpliva na počutje posameznikov. Ko so znanstveniki skupinam prostovoljcem vzbudili nostalgične občutke, so prišli do ugotovitev, da so bili mirnejši, bolj samozavestni, občutili pa so tudi ljubezen in varnost. Zaradi vsega naštetega, predvsem pa zaradi občutka družbene podpore, ki ga nostalgija ravno tako sproža, pogosto pomaga tudi pri premagovanju osamljenosti. Za tega vemo, da ga je z leti vedno več, saj so največkrat osamljeni in družbeno izolirani ravno starejši ljudje.”
Zbirko so urejali nekaj mesecev. Veliko predmetov so zbrali v Centrih ponovne uporabe, medtem ko so nekatere večje kose poiskali preko spletnih kanalov za prodajo rabljenih stvari. Stanovanje so opremili predvsem z izdelki nekdanjih paradnih blagovnih znamk in industrijskega oblikovanja. Znamenita oranžna kuhinja Marles Cocktail, na primer, je desetletja krasila marsikateri slovenski dom; prav tako spalnica in jedilniška garnitura Meblo, nekoč priznanega in visokokakovostnega proizvajalca pohištva in svetil. Na enem mestu so zbrani izdelki Steklarne Rogaška, posode EMO, kuhinjski aparati Gorenje in Iskra, oziroma drugi mali aparati (telefon z vrtljivo številčnico, pisalni stroj, gramofon, kasetofon … ), ki so malo starejšim zelo dobro znani, medtem ko mlajšim predstavljajo pomemben vpogled v svet pred ‘internetno kulturo’. Prav njim stanovanje omogoči predstavo o vsakdanjem življenju njihovih babic in dedkov, o tem, kako so se zabavali pred mobilnimi telefoni in računalniškimi igrami; pa tudi predstavo o času, ko je bilo slovensko oblikovanje nekaj samoumevnega, prav tako kot socialna varnost, multikulturnost, oziroma pregovorna ‘bratstvo in enotnost’. Za piko na i poskrbijo detajli, kot so zavese, tapete, ročno izdelani gobelini in prti, suvenirji, knjige, stojala za rože in druge podrobnosti, brez katerih si tipičnega gospodinjstva iz tistega časa ne gre predstavljati.
Preprečimo odpadek, še preden nastane
Projekt ima še eno pozitivno plat: poleg tega, da deluje terapevtsko, tudi ozavešča o pomenu ponovne uporabe. “Poskušamo prikazati zgodovino slovenskih blagovnih znamk, vzbuditi občutek vrednosti in lepote predstavljenih produktov in jih ponovno približati ljudem. Istočasno želimo javnosti približati ponovno uporabo, ki je prednostna naloga družbe, pomembnejša od recikliranja, saj prepreči odpadek, še preden nastane.” V nostalgičnem stanovanju tako iz prve roke občutimo kvaliteto produktnega oblikovanja iz druge polovice 20. stoletja, ki nas prepriča o tem, da je babičino komodo morda vendarle vredno ohraniti in ponovno uporabiti.
Nostalgično stanovanje lahko obiščete sami, tu posnamete fotografijo, praznujete rojstni dan ali pa z obiskom razveselite mamo ali babico. Če ga obiščete s skupino, pa se predhodno najavite – na mestu vas bo namreč pričakala prava “socialistična” malica, ki bo postrežena kot nekoč, brez embalaže. V CPU pa vam bodo izbrani krožnik, iz katerega boste malicali, tudi podarili. “Tako spodbujamo krožni način razmišljanja – krožnik vas bo namreč spominjal na preteklost, hkrati pa bo uporaben tudi v sedanjosti in prihodnosti,” še zaključijo na CPU.
delovni čas: pon – pet: 8:00 – 15:00; ostali dnevi po najavi
kontakt: 031 689 920 oz. ormoz@cpu-reuse.com.
Oprema in fotografije: Center ponovne uporabe
