Library House je projekt, pod katerega se podpisuje švedski arhitekturni studio Fria Folket s Hanno Michelson na čelu. Idilična hiša v bližini Stockholma pa ni nekaj posebnega le zaradi svoje členjene zunanjosti, temveč tudi interierja.
V objemu švedskih gozdov, nedaleč od Stockholma, je zrasla nadvse zanimiva novogradnja. Pritlična hiša se razteza na kar 190 m2, a vendar ji zaradi členjene podobe tolikšne površine ne bi pripisali. Arhitekti so si namreč zamislili skupek več manjših objektov, ki so med seboj povezani, združeni in tako prisluhnili želji naročnikov.
Hiša je namreč dom keramičarja in pravnika, ki sta želela ustvariti objekt, v katerem bi obenem bivala in nastanila svojo obsežno knjižno zbirko. Hkrati sta želela tudi prostor za delo in ustvarjalnost, a ker imata različne življenjske ritme in potrebe, sta si zaželela tudi prostorov, ki bi jima omogočali intimo, kjer bi vsaj izmed njiju našel svoj mir.
V odgovor na njune zahteve so v arhitekturnem studiu Fria Folket oblikovali arhitekturo, katere osrednji prostor je knjižnica oz. knjižna galerija, ki uokvirja manjše dvorišče. Hiša je umeščena na rob borovega gozda, tik ob družinski vili Skoghem, rezidenci iz 20. stoletja. Južna stran se ponaša s pogledom na jezero Voxsjön, medtem ko so severna, vzhodna in zahodna fasada precej bolj zaprte. Knjižnični prostori so umeščeni po obodu dvorišča, objemajo pa jih štiri pravokotne arhitekture z dvokapno streho.
V vzhodni stavbi je umeščena kuhinja, v južni s pogledom na jezero je del namenjen ustvarjanju. V zahodnem pravokotnem objektu so umeščeni prostori za znanost in glasbo, na severu pa za počitek in sprostitev. Knjižnica deluje kot povezovalni člen med temi programi, kot jedro in rdeča nit projekta. Štirje objekti so organizirani po vrstnem redu gibanja sonca z izhodiščem hiše, torej vhodom, v skladu z izhodiščem dneva na vzhodu.
Prostori pri vhodu so namenjeni druženju, so bolj javni, bolj kot se pomikamo stran, bolj intimni in več zasebnosti ponujajo. Iz vsakega kota knjižnične galerije vodijo vrata na osrednje dvorišče, kjer se je mogoče udobno usesti in se poglobiti v knjigo. Knjižnični regali predstavljajo bariero med notranjimi programi in zunanjim dvoriščem, obenem pa se skozi vrata zunanjost povezuje z notranjostjo. V oziru na širok barvni spekter knjižnice so materiali v notranjosti skrbno izbrani, subtilnih odtenkov. Od beljenega bora do keramičnih tal v topli opečnati barvi.
V objekt so umestili že obstoječe družinsko pohištvo, s čimer so se v oziru na trajnost izognili nepotrebni potrošnji. Ikonična Ikeina knjižna omara je tako imela pomembno vlogo pri določanju mer hiše. Z namenom zmanjšanja okoljskega odtisa so stene in streha zgrajeni brez uporabe plastike in izolirane z lanenimi vlakni v skladu s tradicijo tega območja.
Deževnica s strehe, obložene z aluminijasto cinkovo streho, se zbira v podzemnem rezervoarju, ki oskrbuje rastlinjak z vodo. V skladu s staro skandinavsko gradbeno tradicijo je eden od studiev zgrajen tako, da ga je glede ogrevanja mogoče ločiti od preostalega dela hiše. Tako lahko zmanjšajo površino ogrevalnih površin, ko temperatura zunaj pade.
Fotografije: Fria Folket
