Mini stanovanja so zelo različna. V nekaterih zaradi dobre izkoriščenosti površin sploh nimamo občutka majhnosti ali utesnjenosti. Zdijo se nam pravzaprav prostorna, zračna. Druga pa so takšna, da se je v njih težko obrniti že okoli svoje osi, kaj šele udobno bivati. V Ljubljani smo naleteli na primer slednjega. Zaradi ponesrečenega tlorisa je bilo 35 m2 tako nepraktičnih, da so vanje komajda umestili že najbolj osnovno posteljo za enega človeka. V njem je bila odveč čisto vsaka stena … Lastnika je čakala temeljita prevetritev, za katero je potreboval pomoč arhitektke.
Stanovanje na Njegoševi cesti v Ljubljani je bilo zelo nefunkcionalno, arhitektka Tina Okoren ga opiše kot polsobnega za enega človeka, za enojno posteljo. Lastnik pa je imel željo, da bi vanj umestil vsaj zakonsko posteljo in bi v njem lahko bivala dva.
»Za začetek smo odstranili vse predelne stene. Bile so mavčno-kartonske, tako da je bila to še najmanjša težava. Ohranili smo tla, pobrusili parket. Inštalacije smo pustili na prvotnih mestih, tako da je bila ta prenova cenovno zelo ugodna, še vedno pa smo dobili maksimalen izkoristek,« začne pogovor z nami arhitektka, ki jo je med deli presenetilo, da so bile inštalacije speljane s stropov. »Vse te obstoječe inštalacije smo lepo razpeljali po omarah, tako da smo imeli minimalno premikov po stenah.«
Namesto odstranjenih sten so v stanovanje umestili velik lesen element v obliki črke L. Z njim so pregradili spalnico in dnevni prostor, na strani spalnice ustvarili walk-in omaro in police ob postelji, pod katero so še globoki predali. Na strani hodnika so v ta isti L element umestili garderobno nišo s shranjevalnimi površinami, v vogalu pa je ostalo še dovolj prostora za vgradni hladilnik z zamrzovalno skrinjo, s čimer so povečali funkcionalnost kuhinje.
Manjše popravke je doživela tudi dnevna soba. Zaradi rotacije sedežne garniture lahko zdaj med sedenjem gledamo ven in imamo stik z okolico, ob oknu je mesto našel še televizor.
»Stena za televizorjem skriva radiator in zaradi prosojnosti ne zapira pogleda ven. Ker je omara na nogicah, deluje bolj zračno, spodaj gre svetloba skozi. V manjših prostorih je zelo pomembno, da ohranimo svetlobo, da so barvni toni čim bolj nevtralni, usklajeni in da je čim več omar, v katere pospravimo stvari. Potem se počutimo dobro v prostoru.«
Kot shranjevalno površino so izkoristili tudi balkon, ki meri 11 m2. Nanj so umestili utility omaro, v kateri so shranjeni sesalnik, metla in drugi pripomočki za čiščenje, hkrati pa so na balkon umestili še mizo in stole za posedanje in druženje ter nekaj zelenja. Rolete, s katerimi se da balkon zasenčiti, preprečujejo poletno pregrevanje in uravnavajo svetlobno vzdušje v stanovanju.
Čeprav je kvadratura stanovanja majhna, deluje zračno in prostorno. To so poleg pohištva na nogicah dosegli še z nekaterimi drugimi triki, na primer pohištvom po meri in ogledali, v katera so oblekli vstopni hodnik. »V majhnih stanovanjih je zelo pomembno načrtovanje. To pomeni, da moramo arhitekti dobro spoznati naročnika, ki pove svoje želje, kaj mu je v prostoru prioriteta. Le tako res lahko dobimo maksimalno izkoriščen vsak centimeter, še vedno pa prostoren in udoben dom,« sklene arhitektka Tina Okoren.
Arhitektura in fotografije: Tina Okoren
