Med prenovo temnega podstrešja v Novem mestu so iz stavbe odpeljali 15 kesonov odpadnega materiala. Polagoma je tam nastalo prostorno domovanje z nenavadnim bazenom, ki ni namenjen plavanju
Prenovljene staromeščanske stavbe v mestnih jedrih so že na prvi pogled zelo navdihujoče, vendar pa imajo velikokrat podstrešja, ki so prazna, predvsem pa neizkoriščena. Domišljen primer, kako podstrehi zopet vdahniti nazaj življenje, smo našli v mestu ob Krki, kjer so nas skozi proces prenove popeljali strokovnjakinja za varstvo kulturne dediščine, arhitekt in lastnica.
Živa dediščina
Strokovnjakinja za varstvo kulturne dediščine, arhitektka Živa Deu, je razložila proces prenove ne le dotične stavbe, pač pa celotnih mestnih jeder: “Zdaj, ko ugotavljamo, da nam za kulturo bivanja patina, spomin na dediščino zelo veliko pomeni, so se ta mestna jedra pričela oživljati. Kajti dediščino lahko varujemo zgolj, če je živa, če v njej živimo.”
Stavba na robu lijakastega trga v Novem mestu je bila zgrajena v srednjem veku; leta 1861 pa ji je bila dodana še bidermajerska fasada. V prej neizkoriščeni podstrehi družinske hiše si je mlada družina uredila dom. Kako to, da stanovanja niso raje iskali v novogradnji? “To je družinska hiša, ki je naša že okrog sto let. Ko imaš enkrat tukaj stare starše, prastare starše, ko imaš očeta in teto, ki sta v tej hiši dejansko rojena, ti ni vseeno,” svojo sentimentalno odločitev utemelji lastnica, Sonja Vlašič. “Poleg tega smatram, da je bistveno več vredna prenova starega stanovanja že zaradi tega, ker so stare hiše narejene iz okoljsko zdravih materialov, ker je bivanje v teh hišah zdravo. Če moramo cel strešni krov zamenjati, je sigurno to dražje. Ampak je končna vrednost te podstrehe neprimerljiva in neprecenljiva.”
Ob bazenu, na terasi
Iz spodnjega ganka v mansardo vodi elegantno jekleno-stekleno stopnišče, ki dnevni del deli na tehnični del s kuhinjo in dnevnimi sanitarijami in bivanjski del z jedilnico in dnevno sobo. Da bi pridobili nekoliko višjo stojno višino, je arhitekt predlagal poglobitev kuhinje in dnevne sobe: tako sta nastala dva ‘bazena’, na robovih katerih zelo radi posedajo gostje.
Naš obisk se zaključi na terasi, ki so jo pridobili z adaptacijo bivše strešine. “Sredi mesta je lepo, če lahko ne le odpreš okno, ampak stopiš ven in preživiš del dneva zunaj. Tako da sva bila zares vesela te pohodne terase, kjer se veliko zadržujemo v toplejših dneh,” še zaključi naša gostiteljica.
Interier: ATELIERarhitekti (Peter Plantan, u.d.i.a.)
