Senčni deli vrta velikokrat predstavljajo precej preglavic, saj tam trato pogosto prerašča mah, ob padavinah pa lahko v senčnem kotičku zastaja voda in se kopiči blato. Kakšnega skalnjaka tja res ni smiselno postaviti, zato pa lahko v senco umestite štore. In štorovnjak.
V senci večjih dreves ali na predelu, kjer sosednja hiša meče gosto senco na vaš vrt, nastane zaradi pomanjkanja sijočih rastlin temačna senca, če imate tam zelenico, je ta običajno preraščena z marsikomu neljubim mahom ali celo gola. Pa ni treba, da je tako.
Podobno kot se dajo s skrbnim načrtovanjem urediti sončni kotički, lahko na prav poseben način zasnujete senčni prostor na vrtu, le da zanj izberete druge materiale in rastline – takšne, ki se dobro počutijo v senci.
Štori in lehnjak
V temni kotiček boste najlaže vnesli nekaj igrivosti, če vanj postavite štorovnjak. Tega boste sestavili iz štorov, delov debla s koreninami, ki ostanejo po podiranju drevesa. Seveda pa za na vrt ni primeren vsak štor. Najboljši so hrastovi, ki so zaradi razgibane strukture in grč zelo dekorativni, poleg tega zanje velja, da na vrtu vzdržijo več desetletij.
Vzdržljivi, vendar manj dekorativni so štori kostanja in akacije, zelo lepi in z razgibano strukturo so bukovi štori, ki žal že v dveh ali treh letih propadejo, zato niso najbolj primerni za vrt. Poleg štorov lahko uporabite tudi dele drevesnih debel in vej.
Desetletje po žaganju
Štora se ne da kar takoj izkopati iz tal. Ko se drevo požaga, ga ni preprosto izruti, veliko laže ga boste izruli kakšnih deset ali dvajset let po žaganju. Tak štor izrujete s koreninami vred, kot bi izpulili zob. Resda beljava – to je svetlejši del lesa na obodu debla – ne bo dolgo obstojna, navadno že hitro preperi in razpade, zato pa bo črnjava – to je temnejši del lesa v sredini – več desetletij krasila vrt.
Štore se da lepo kombinirati z lehnjakom, to je okamneli mah, ki ima kremno rjavo barvo in se veliko bolje poda v senco, kot če bi tja umeščali zelo svetle ali bele kamne. Navsezadnje se svetli kamni tudi v naravi običajno kopajo na soncu in ne v senci.
Dodajanje prsti
Pri postavljanju štorovnjaka je med štore in lehnjak treba vseskozi dodajati zemljo. Najprimernejša je kakovostna humozna gozdna prst. Če te nimate, lahko uporabite vrtno zemljo, ki ji primešate zreli kompost. Zlasti v bližini dreves s plitvimi koreninami, kakršne ima denimo smreka, je koristno, da po tleh med štori nasujete več zemlje, saj drevesa s plitvim koreninskim sistemom hitro črpajo površinsko vodo in je za druge rastline ostane bore malo. Po dodajanju vlažne zemlje sledi zasajanje.
Kraljice sence
Na senčnih rastiščih sta med najbolj zanimivimi dve skupini rastlin, ki izstopata zaradi čudovitih listov. To so praproti in hoste. Večina prezimno trdnih praproti dobro uspeva na senčnih in vlažnih rastiščih, obogatenih s humusom. Hosta ali funkija pa velja za izvrstno pokrovno rastlino, saj je zanimiva zaradi velikih listov, ki so lahko belo obrobljeni, s sivkastim poprhom, globokimi žilami, rumenimi črtami ter najrazličnejšimi vzorci in odtenki zelene barve. Hoste potrebujejo za rast senčno in vlažno rastišče, bogato s hranili. Mnoge poleti oblikujejo tudi zanimive in užitne cvetove, iz katerih se pozneje razvijejo semena, vendar pa jih je bolje kot s semeni razmnoževati z delitvijo, ker se iz semen pogosto razvijejo rastline, ki so precej drugačne od starševske.
V senčnem oziroma polsenčnem delu vrta uspevajo tudi hortenzije, pljučniki (Pulmonaria sp.), trolist (Trillium sp.), divja orhideja in navadna ciklama, ki ju lahko obe kupite v lončkih, primerki v naravi so namreč ogroženi in zaščiteni.
Izjemno lepe rastline za senco so arizema, tiarela, ki spomladi razvije nežne cvetove, pasji zob (Erythronium dens-canis), debelačka (Pachysandra terminalis), bergenija, vimček (Epimedium sp.) ter še mali zimzelen (Vinca minor) in navadni jetrnik (Hepatica nobilis), ki sta idealni trajnici za ljubitelje modrih cvetov.
Zeleni mah
Na štoru ali štorovnjaku v senci bo lepo uspeval tudi mah, ki ga vključite v nasad kot okrasno rastlino, in pozabite na zamere, ki ste jih poprej gojili do mahu, ko travi ni dopuščal, da bi rasla na vrtu. V senčnem kotičku postane mah privlačen kot gozdna preproga, ki prekriva tla in zadržuje vlago v prsti.
Fotografije: Jasna Marin
