11 x ena prenova kot prva izbira

Renovacija, adaptacija, dozidava, prizidek, prezidava, obnova, rekonstrukcija, prizidava – vse to so izrazi, ki se uporabljajo v zvezi s prenovo. Prenova ni nekaj enoznačnega, vsaka je unikatna in zahteva sorazmerno več angažmaja arhitektov in naročnikov.

S stališča stroke je prenova arhitekturna naloga par excellence. Od arhitekta zahteva razmislek o razvoju prostora po volumnu in prerezih, zahteva identifikacijo ključnih arhitekturnih odlik in značilnosti obstoječega ter odgovore nanje, apelira na ustvarjalnost arhitekture, ki naj znotraj obstoječega poišče možnosti za kreativni razmislek o človeku – uporabniku in njegovih prostorskih potrebah. Naročnik iz te sprege pridobi edinstveno arhitekturno rešitev, ki mu ni le pisana na kožo, ampak je tudi okolijsko bolj sprejemljiva, vzdržna in odgovorna.

Prenova pa ni le naloga za arhitekturno stroko, s stališča dediščine se s prenavljanjem individualne gradnje ohranjajo tradicionalni vzorci pozidave, skladna podoba naselij in anonimna dediščina. Z ekološkega vidika je prenova smotrnejša od novogradnje zaradi prihranka in ponovne uporabe gradbenega materiala, pa tudi zaradi preoblikovanja in aktivacije dotlej neizkoriščenega stavbnega fonda. S stališča urbanizma pa prenova odpira možnosti novih načinov uporabe in navezave na obstoječo infrastrukturo, od komunalne do prometne, pa tudi družbene – izobraževalne, zdravstvene, varstvene – ter javnih programov.

Dobra praksa kot zgled bodočim investitorjem

Kljub številnim prednostim prenov pa jim splošno mnenje ni zelo naklonjeno. Vztrajajo predsodki, da je prenova dražja, bolj zapletena in polna neljubih presenečenj. Naročniki se bojijo zavlačevanja, statičnih sanacij in nepredvidenih zapletov. Vztraja tudi bojazen, da s prenovo ni mogoče zagotoviti sodobnih bivalnih prostorov. (Poklicni) investitorji le redko prepoznajo njen potencial.

Razstava 11 x ena prenova kot prva izbira pokaže prenovo enostanovanjskih stavb kot privlačen in smiseln način reševanja stanovanjskega problema. Študija 11 primerov izvedenih projektov izpostavi dobre prakse, vsak od predstavljenih arhitekturnih primerov pa vsebuje še elemente, ideje ali prostore, ki so avtorjem še posebej pri srcu. Seznanjanje s staro hišo in čiščenje naknadno naloženih plasti, da izluščimo odlike, je namreč kreativen proces, ki generira dobre arhitekturne rešitve. Zakonitosti obstoječega narekujejo logiko posega, ki stavbo bodisi radikalno prevrednoti bodisi jo nežno dopolni s tistim, kar potrebuje, da lahko spet zaživi.

Najrelevantnejši pa so na razstavi predstavljeni odzivi uporabnikov, ki govorijo o tem, kako stare hiše živijo svoje drugo ali tretje življenje. Različne generacije uporabnikov o prostoru in njegovih odlikah razmišljajo na različne načine. Na razstavi si lahko podrobneje ogledate naslednje prenove:

L21 – hiša NaGor, Ljubljana, 2023, Multiplan arhitekti

Hiša L21 je del soseske vrstnih hiš na Mirju, ki je vpisana v register stavbne in naselbinske dediščine Ljubljane. Poleg arhitekturnih kakovosti soseske pa jo odlikuje tudi občutek skupnosti, povezanosti prebivalcev, ki se odražajo v soodločanju pri urejanju soseske, druženju in prirejanju sosedskih piknikov. »Prava redkost je tudi, da se je duh časa nastanka soseske ohranil vse do danes,« pove Katja Žlajpah, soavtorica projekta prenove. »S to predpostavko smo zavzeli stališče o minimalnih prostorskih posegih, omejenih le na tiste, ki ključno prispevajo k izboljšanju kakovosti bivanja in ne vplivajo na obstoječo celovitost grajenega. Konstrukcijsko posebnost gradnje po sistemu medetaž smo izpostavili kot specifiko hiše in jo povzeli kot vodilni element za reorganizacijo oziroma pridobitev bolj odprtih medsebojnih povezav, ki se po vertikali pretakajo v posamezne predele hiše. Prenova je usmerjena k večji prostornosti – tako po prerezu kot po izkoristku uporabnega prostora po etažah.«

Mo(nu)ment, okolica Ljubljane, 2023, Alter arhitektura & design

Pritličje enodružinske hiše – barvito, eklektično oblikovano, zelo v duhu 90. let prejšnjega stoletja – je bilo v procesu prenove le posodobljeno. A vseeno se zdi, kot da gre za drug prostor – očiščen vse vizualne prenasičenosti je družinski dom zdaj eleganten in umirjen, večen in – zaradi svoje simetrije – resnično monumentalen. »Monument kot teža, surovost, prvinskost, temeljnost je tisto, kar izpostavlja prenova. Moment, ki se zgodi ob dojemanju monumentalne zasnove. In moment, ki je bil potreben – odločilen, za oblikovanje in očiščenje vsega, kar je zakrivalo osnovo arhitekture. Kontrast med izpostavljeno trdnostjo betona in dodano mehkobo ustvari prostor za ugodno, zračno, odprto in minimalistično bivanje,« pojasni minimalistični pristop Janja Štibernik, vodja biroja Alter arhitektura.

Hiša z verando, Dob pri Domžalah, 2023, Mateja Panter

Prenova, ki se je je Mateja Panter lotila s partnerjem Francijem Kekom, je resnično presenetljiva. Star skedenj sta namreč preobrazila v eleganten in izčiščen podeželski dom, v interierju napolnjen z zbirateljskimi kosi, knjigami, umetniškimi deli in predvsem obilico predmetov z zgodovinsko in sentimentalno vrednostjo.

Avtorica pojasni: »Že med študijem so me zanimale prenove, predvsem zaradi odnosa do okolja. Svet vidim skozi premico časa, trenutek je pomemben, toda delujemo glede na preteklost in prihodnost. Trajnostnost in reciklažo kakovostnih in naravnih materialov jemljem kot nekaj nujnega. Takoj zatem me zanimajo zgodbe, ki jih stavbe in predmeti pripovedujejo – vse to vidim kot dodano vrednost in platformo za doseganje izvirnosti, privlačnosti in prijetne ležernosti.« Več o projektu >>>

Prenova dveh vrstnih hiš stanovanjske zadruge »Progres – Mirje«, Ljubljana, 2022, DANS arhitekti

Najbolj izstopajoča značilnost hiš v stanovanjski zadrugi Progres – Mirje, ki so jih zasnovali arhitekt Marko Šlajmer in njegovi sodelavci, je njihov inovativni prostorski koncept vertikalnega hodnika, ki povezuje šest nivojev. Pri prenovi dveh vrstnih hiš za družino z dvema otrokoma in starejšo žensko so arhitekti iskali načine, kako odpreti relativno majhne in določene prostore znotraj natančne mreže obstoječe hiše. Arhitekti so izhodišče še nadgradili in ustvarili privlačen in izrazno bogat prostor: »Pomembno se nam zdi, da so na prvi pogled radikalni prostorski posegi pravzaprav preproste majhne arhitekturne intervencije. Nizanje prostorov po medetažah je bilo naša iztočnica pri prenovi. Z velikim izbočenim oknom, poglobitvijo pritličja, z novimi odprtinami v stenah in na stropu smo ustvarili prostorski in svetlobni raumplan. Ob vsakem obisku nas razveselijo ambientalno in materialno različni prostori, ki si sledijo kot sekvence v filmu.«

Hiša Glince, Glince, 2022, Arrea arhitektura

Glince pri Šentvidu v Ljubljani so bile nekoč primestna gručasta vas enostavnih hiš z dvokapno streho, nanizanih okoli vaške cerkvice, ki pa se danes preobraža v generično spalno naselje z arhitekturo belih volumnov. Tudi lastniki predstavljene hiše so nameravali staro zgradbo podreti in na njenem mestu postaviti novogradnjo, a arhitekti so jih prepričali v prenovo z dozidavo. Tadej Bolta, soavtor arhitekture, pojasni: »Kamniti zidovi, obokan strop črne kuhinje, majhna škatlasta okna z lesenimi križi in niša z Jezusom – to so elementi, ki so pri senzibilni prenovi objektu dali nekaj, česar nima nobena novogradnja: dušo, zgodbe in spomine. Neravni kamniti zidovi ob jutranji in večerni svetlobi ujamejo svetlobo in senco, ki se prepletata na vseh neravninah. Obok ustvari občutek domačnosti, prijetnosti. Krušna peč s svojo toploto in vonjem lesa vrača spomine iz preteklosti.«

RE_RE, Gora pri Komendi, 2021, AG biro 55

Z načinom rekonstrukcije, reciklažo, obdelavami obstoječih sten so arhitekti znotraj starejše hiše zagotovili okvir, v katerega se je naselila mlada petčlanska družina z vso potrebno notranjo opremo. »Projekt RE_RE je poskus prenavljanja ne z dodajanjem vedno novih elementov oziroma materialov, ampak z uporabo obstoječih materialov in elementov objekta. Uporabiti odpadke, nastale pri rušitvah, ponovno uporabiti jeklene stopnice, jih prilagoditi, namesto nadomestiti z novimi – takšne teme nas zanimajo. Namen ni fetišiziranje starih elementov in materialov, ampak konkretno in direktno zmanjšanje ogljičnega odtisa prenove,« razmišlja arhitekt Jernej Girandon.

Prenova hiše M21, Ljubljana, 2021, a2o2 arhitekti

Sto let stara hiša v Ljubljani je bila večkrat prezidana in slabo osvetljena. Njena prenova je obsegala boljšo povezavo z vrtom ter bolj povezane in odprte prostore. Arhitekti so hišo očistili nekdanjih prezidav in dodanih plasti, stene slekli do nosilnih tramov in s tem ustvarili prijeten, svetel ambient s poudarkom na zanimivi konstrukciji: »Vedno nas zanimajo dobra bivanjska kultura, zgodbe ljudi in prostorov. Pri prenovi hiše M21 smo se ukvarjali s tem, kako lahko tudi z majhno intervencijo izboljšamo kakovost bivanja, ne glede na merilo posega. Z novim branjem tlorisa smo v notranjosti hiše oblikovali svetel pretočen prostor in za stanovalce ustvarili nov okvir njihovega vsakdana. Z enim novim oknom smo hišo odprli proti vrtu, sicer pa navzven ostaja enaka kot pred prenovo.«

Hiša M, Črnomelj, 2019, Strip lab ter Jasna Štrukelj Gmür in Gabriel Gmür

Hiša v Črnomlju je s prenovo ohranila tiste glavne lastnosti, ki se jih spomni investitor iz mladih let, ko je živel v njej. Objekt je ohranil tri obstoječe fasadne zidove, v katere se je umestila lesena masivna konstrukcija. Soavtorji projekta iz studia Striplab opišejo rezultat:  »Belokranjska hiša je odprta do te mere, da omogoča dolgoročno prilagodljivost in tlorisne spremembe brez večjih posegov ter poudarja kuhinjo kot osrednji prostor hiše. V želji po racionalnosti je bila medetažna plošča iz masivnega lesa uporabljena tako kot vidni strop pritličja kot tudi za končno talno oblogo nadstropja. Dodatno kakovost odpiranja hiše proti zelenemu mestnemu parku je omogočila odstranitev vseh poznejših prizidkov k hiši.«

Hiša T, Ljubljana, 2018, Bevk Perović arhitekti

V današnjem času prenove večinoma ne vzpostavljajo dialoga z obstoječo arhitekturo – lupino, v katero je postavljena nova intervencija. Projekt hiše T pa temelji ravno na tej premisi – kako lahko jasen odnos do obstoječega stavbnega tkiva sestavlja bistvo novega projekta. »Namesto treh ločenih etaž, ki so prisotne tudi v večini sosednjih hiš, je pri hiši T notranjost izvotljena v en sam pretočen prostor, kar postane glavna tema prenovljenega objekta. Razgaljena obstoječa arhitektura skupaj z izpostavljenimi gradbenimi elementi vzpostavi lastno preprosto, a posebno likovno podobo novega objekta,« zapišejo pri Bevk Perović arhitektih.

Wabi sabi dom, Ljubljana, 2018, Studio Drevo

»Prenova atrijske hiše v Murglah je bila projekt, ob kakršnem ti zaigra srce, vendar je pomenila tudi velik izziv, in sicer glede vprašanja, kako se je lotiti, da bi ohranili kakovost arhitekture Franceta in Marte Ivanšek, a hkrati zadovoljili potrebe novih lastnikov,« pripoveduje arhitektka Nadja Pfeifer. Hišo so zato skupaj z lastniki navzven v popolnosti ohranili, notranjost pa popolnoma preoblikovali s tem, da so odstranili vse predelne stene in strop. Več o projektu >>>

Prenova prizidka v Rožni dolini, Ljubljana, 2015–danes, Nava arhitekti

»Želeli smo živeti z vrtom in na vrtu,« pove avtorica projekta Ana Ocvirk Šafar. »Želeli smo odpraviti prizidek in se neposredno povezati z zeleno okolico. S poraščeno fasado prizidek sčasoma postaja velika zelena gmota med dvema obstoječima objektoma. Notranji prostor pa s svojo prehodnostjo in neposrednim odpiranjem v okolico deluje kot vrtni baldahin.« Več o projektu >>>

Več o razstavi: www.dessa.si