»Pravico imamo, da se zmotimo, ker je pomota za nas avantura, odklon, ki vodi k resnici. Kako pusta pa je resnica, ki jo arhitekti vedo naprej,« je nekoč dejal Edvard Ravnikar, ki je s svojo arhitekturno vizijo pomembno začrtal podobo slovenskih mest. 30. 11. se v Muzeju arhitekture in oblikovanja odpira razstava, posvečena enemu največjih slovenskih arhitektov, z naslovom Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja.
Edvard Ravnikar (1907 – 1993) je pomembno začrtal prostor moderne slovenske družbe in države, preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja, arhitekturo pa odprl ustvarjalnemu dvomu in nikoli dokončanemu eksperimentu. Njegova vizija pa je aktualna tudi v 21. stoletju, ko se ukvarjamo z vprašanji družbenih vrednot, dostopa javnega prostora in okolijskimi vprašanji v navezavi na energetsko sanacijo stavb. Čeprav so danes drugačni časi, pa tudi ti izzivi zahtevajo odgovorno posredovanje stroke med ohranjanjem dediščinske pričevalnosti ter prilagajanjem družbenim in okoljskim danostim.
Vse omenjene teme v ozir vzame tudi razstava Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja, ki bo med 30. 11. 2023 in 19. 5. 2024 na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. »Na podlagi podrobne raziskave donacij Ravnikarjeve zapuščine, ki so jo MAO predali Ravnikarjevi dediči in Fakulteta za arhitekturo, bo razstava namesto pregleda celotnega opusa predstavila kompleksnost razvoja, dilem, sprememb in usode nekaterih ključnih Ravnikarjevih del. Arhitektov opus je od sredine prejšnjega stoletja naprej zasukal razvoj slovenskega modernizma v smer suverenega in regionalno zaznamovanega jezika, ki pa je bil nenehno vpet v globalno arhitekturno sceno,« so zapisali v MAO.
Razstava Struktura modernosti ni zasnovana kot pregledna, kronološka, ampak se osredotoča na štiri sklope. V prvi sobi, ki nosi ime Kabinet, je predstavljen Ravnikarjev kabinet na šoli oziroma njegov notranji svet, inkubator idej, svet knjig, misli, skic, osebnih predmetov, zvočnih zapisov itn. Druga soba nosi ime Spomenik, kurirala jo je Susanna Campeotto, in prikazuje Ravnikarjeve spomenike NOB iz petdesetih let, denimo grobišča na Vojščici, Dragi in Rabu. V tretji sobi (Hiša) so predstavljene javne stavbe v Kranju, kjer je v ospredju stavba OLO Kranj, in dva stanovanjska projekta v Ljubljani. V četrti sobi (Mesto) pa so predstavljeni projekti Nove Gorice, Trg Revolucije/republike v Ljubljani in natečajna urbanistična projekte za Skopje in Benetke.
- Kustos: Miloš Kosec
- Sokustosinja: Susanna Campeotto
- Oblikovanje razstave: a2o2 arhitekti – Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Uršula Novak, Aljoša Potočnik (vizualizacije postavitve/3D renderings)
- Grafično oblikovanje: items
- Vodja projekta: Nikola Pongrac
- Nove fotografije: Peter Žargi
- Strokovni sodelavki: Maruša Dražil, Nika Novak
- Nove makete: Susanna Campeotto, Nuša Jurkovič, Samo Kralj, Silvo Ležič
- Video in animacije: items
- Priprava zvočnega gradiva: Boštjan Perovšek, SAETA – Zavod za kulturne in promocijske aktivnosti
- Prevodi in jezikovni pregled: Jeff Bickert, Marjana Onišak, Katja Paladin, Andreja Šalamon Verbič
