V srcu zgodovinskega jedra Škofje Loke, med kamnitimi ulicami in pročelji, ki pripovedujejo zgodbe stoletij, se skriva stanovanje, ki je doživelo izjemno prenovo. Arhitektka Suzana Tešić je v tem prostoru ustvarila edinstven preplet zgodovinskega šarma in sodobne funkcionalnosti. Njena zgodba o prenovi stanovanja ni le zgodba o oblikovanju doma, temveč tudi o spoštovanju do preteklosti in njenem dialogu s sodobnostjo.

Ko je Suzana prvič stopila v stanovanje, jo je takoj prevzela svetloba, ki je skozi velika polkrožna okna pronicala v prostor. Ta okna so nekoč osvetljevala atelje dveh umetnikov in so prostoru še danes ohranila umetniški duh. »Takoj sem videla potencial,« pove Suzana. »Kljub temačnosti prostora so me navdušila okna, pa tudi balkon z razgledom na vrt in okoliško krajino. Ob lepem vremenu pogled seže vse do Smledniškega gradu.«

Stanovanje je postalo ljubezen na prvi pogled – izziv, ki ga Suzana ni mogla zavrniti. Kljub dotrajanosti in starinskemu značaju ni nikoli podvomila, da lahko prostoru povrne življenje. Prenova je tako postala projekt, ki združuje sodobno arhitekturno vizijo in globoko spoštovanje do zgodovinskega okolja.

Prenova stanovanja je bila obsežna. Suzana je spremenila tloris, da bi prostor postal bolj odprt in funkcionalen. Na 80 kvadratnih metrih je odstranila nenosilne stene, da bi povečala bivalne prostore, in kopalnico premestila bližje spalnici. »Bilo je treba tudi odpreti nova vrata in povečati obstoječe odprtine, da bi prostor ohranil svojo zgodovinsko podobo,« pojasnjuje arhitektka.

Posebej zanimiva je zasnova kopalnice. Suzana jo opisuje kot pretočno in funkcionalno. S prebojem med dnevnim straniščem in kopalnico je prostor pridobil naravno svetlobo in prezračevanje. Tuš kabina služi kot povezovalni hodnik, kar je inovativen pristop, ki združuje estetiko in uporabnost. »Za obiskovalce je to praktična rešitev, za mene pa deluje kot elegantna prehodna točka,« dodaja Suzana.

Velik del čarobnosti stanovanja izvira iz njegove opreme. Suzana je prostor napolnila s kosi pohištva, ki imajo svojo zgodovino in osebno vrednost. Stoli ob klubski mizici so iz nekdanje očimove pisarne, šivalni stroj je podedovala od prababice, vitrino, komodo in porcelan pa od babice. Pisalno mizo so ji podarili prijatelji, stol lupinico pa soseda.

Jedilna miza, ki je edini sodobni kos med starinskimi predmeti, prav tako nosi posebno zgodbo. Oblikoval jo je mlad bosanski oblikovalec, kar je Suzano spomnilo na njene lastne korenine v Bosni. Ta preplet starinskega in sodobnega ustvarja topel in domač ambient, ki pripoveduje zgodbo o Suzani in njenem življenju.

Stanovanje ne pripoveduje le zgodb preteklosti, temveč se dotika tudi sodobnosti. Novi elementi, kot so vgradne omare in kuhinja, so zasnovani z mislijo na funkcionalnost in estetiko. Vgradna omara z ogledali, ki odsevajo velika polkrožna okna, optično poveča prostor in poudari zgodovinske elemente. Kuhinja je zasnovana skupaj s knjižno omaro, kar ustvarja salonski vtis. Kuhinjski pult je zaradi dodatne delovne površine poglobljen, narejen pa je iz nerjavečega jekla. Skupaj z visokimi elementi zagotavlja praktično uporabo in eleganten videz.

Umetnost je stalnica v Suzaninem življenju, saj je z njo tudi odraščala. V stanovanju so razstavljena dela, ki jih je podedovala ali prejela kot darila. »Prijatelji, ki poznajo moj okus, mi pogosto podarijo slike, ki se popolnoma vklopijo v prostor,« pravi. Med deli, ki krasijo stanovanje, so umetnine akademskih slikarjev, kot so Sicoe, Marko Jakše, Gani Laloshi in lokalni umetniki iz Škofje Loke. Posebej ji je pri srcu slika nad posteljo, ki jo je ustvarila njena sestrična. »Ta slika me spominja nanjo in na naše otroštvo,« dodaja.

Stavba, v kateri se nahaja stanovanje, nosi bogato zgodovino. Prva prenova je dokumentirana leta 1898, ko je gospodična Katarina Hafner prostor preuredila v stanovanje. Stavba je verjetno še starejša, morda iz 16. stoletja. Suzana se zaveda te bogate zgodovine in jo spoštuje. »Živeti v takem prostoru pomeni nadaljevati zgodbo, ki so jo začeli predniki,« pravi.

Za Suzano njeno stanovanje ni le dom, temveč tudi prostor navdiha in sprostitve. »Zjutraj, ob kavi in sončnih žarkih, ki pronikajo skozi okna, se pogosto znajdem v trenutku popolnega miru,« pravi. Stanovanje je postalo oaza, ki povezuje preteklost in sedanjost ter izžareva harmonijo.

Ko Suzano vprašamo, kaj je skrivnost tako uspešne prenove, odgovori: »Recepta ni. Pomembno je, da spoštuješ prostor in imaš rad to, kar ustvarjaš. Vse drugo pride samo od sebe.« Njeno stanovanje v Škofji Loki je dokaz, da je mogoče zgodovinski šarm združiti s sodobno estetiko in ustvariti dom, ki odseva osebnost lastnika.